Družba s sedežem v tretji državi v Sloveniji opravlja obdavčljive transakcije in je identificirana davčna zavezanka za namene DDV v Sloveniji. Glede na spremenjena določila Zakona o DDV jo zanima ali je ta od 1.1.2007 dalje dolžna poslovati preko davčnega zastopnika, ali še vedno lahko obveznosti iz naslova DDV izpolnjuje v svojem imenu in za svoj račun?

Od 1.1. 2007 se uporablja nov Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki povzema določila 6. EU direktive sveta.  Z 31.12.2006 je bila razveljavljena tudi Direktiva  67/227/EGS in Direktiva 77/388/EGS, ker je  s 1.1.2007  začela veljati  Direktiva 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost znotraj Skupnosti.

Po določilih ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Pred 1.1. je ta zakon dejavnost opredeljeval kot gospodarsko. 

Na novo je dodana določba glede pogoja neodvisnega opravljanja dejavnosti.

ZDDV-1 iz definicije davčnih zavezancev izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca, kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

Ta določila so povzeta po  Direktivi 2006/112/ES. Tudi po tej direktivi velja, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.

Posebna ureditev velja za t.i. male davčne zavezance,  ki so opredeljeni v 94. členu ZDDV-1, to so davčni zavezanci, ki  v obdobju zadnjih 12 mesecev ne dosegajo 25.000 EUR obdavčljivega prometa in so kot taki oproščeni obračunavanja DDV. Limit 25.000 EUR pa po b) točki 6. odst. tega člena ne velja  za davčne zavezane, ki nimajo sedeža v Sloveniji.

Davčni zavezanec po ZDDV-1 je tudi oseba, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča, ki opravlja ekonomsko dejavnost po 5. členu ZDDV-1.

Te davčne zavezanec podrobneje ureja 3. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV in prav tako velja od 1.1.2007 dalje.

Po 3. odst. tega člena velja, da davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, in izpolnjuje pogoje za identifikacijo za namene DDV, mora imenovati davčnega zastopnika, ki v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.

Tega določila v pravilniku, ki je veljal do 31.12.2006 ni bilo, kar pomeni, da kot tak velja od 1.1.2007 dalje.

V kolikor pa izhajamo iz določb direktive sveta, kot taka nikjer ne definira t.i. davčnega zastopnika: navajam le dva izmed v direktivi naštetih razlogov za sprejetje le-te: (44) države članice lahko določijo, da namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, neka druga oseba solidarno odgovarja za plačilo davka.

(45) Obveznosti davčnih zavezancev je treba čim bolj uskladiti, da se zagotovijo potrebne varovalke za pobiranje davkov na enoten način v vseh državah članicah.

Vsled navedenim določilom menim, da družbi s sedežem v tretji državi, ki je v Sloveniji pridobila ID za namene DDV pred 1.1.2007, tudi od tega datuma dalje, za transakcije, ki jih opravi v Sloveniji , družba v Sloveniji izpolnjuje pogoje za identifikacijo za namene DDV, kljub določilom 3. odst. 3. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1,  ni potrebno imenovati davčnega zastopnika. Kot navedeno, omenjana določila veljajo od 1.1.2007 dalje in kot taka ne smejo posegati v določila, ki so veljala pred tem datumom.

Tuja družba tako za transakcije, ki so obdavčljive po Zakonu o DDV  uporablja ID za namene DDV, ki jo je pridobila pred 1.1.2007. Posledično kot ID zavezanka za namene DDV družba še naprej (tudi po 1.1.07)  v Sloveniji v svojem imenu  izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.

Ministrstvo za finance je v zvezi s tem vprašanjem podalo pojasnilo št. 426-02-6/2003/78, z dne 26. 2. 2007,  z naslovom Davčni zastopnik in instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti kot sledi, citiram: »Davčni zavezanec sprašuje, ali tretji odstavek 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06) velja za davčne zavezance s sedežem v tretji državi, ki se v Sloveniji v prihodnosti šele nameravajo identificirati za DDV ali pa te določbe veljajo tudi za tiste davčne zavezance s sedežem v tretji državi, ki so se identificirali za DDV še pred 1. 1. 2007 in morajo sedaj imenovati davčnega zastopnika. Sprašuje tudi, kakšen instrument zavarovanja naj bi se v praksi zahteval od davčnih zavezancev s sedežem zunaj Skupnosti oziroma njihovih davčnih zastopnikov ter v kolikšni višini naj bi bil tak dokument izdan.

Imenovanje davčnega zastopnika je skladno s tretjim odstavkom 3. člena pravilnika obvezno za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji, imajo pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju. Navedena določba velja tako za davčne zavezance, ki so se identificirali za namene DDV pred 1. 1. 2007 kot za tiste, ki se bodo identificirali po 1. januarju 2007.

Slovenija je takšen ukrep sprejela na podlagi drugega pododstavka 204. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L, št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), ki je bil vsebovan tudi v Šesti direktivi, za primere držav, s katerimi ne obstaja pravni inštrument o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je predpisano v Direktivi 76/308/EGS in Uredbi (ES)št. 1798/2003.

Z vidika kratkega roka, ki so ga davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Sloveniji, imajo pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, imeli za prilagoditev novi zakonodaji, bo v spremembah pravilnika, ki so v pripravi, določeno prehodno obdobje za obvezno imenovanje davčnega zastopnika.

Kar zadeva predložitev instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti, sedmi odstavek 4. člena pravilnika napotuje na uporabo zakona, ki ureja davčni postopek. Navedena določba pomeni le pojasnilo, da davčni organ lahko, če so izpolnjeni pogoji iz Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06), zahteva predložitev instrumenta zavarovanja. Odločitev o tem, ali zahtevati zavarovanje, o vrsti instrumenta in o višini zavarovanja, bo davčni organ sprejel v vsakem konkretnem primeru v odvisnosti od višine davčne obveznosti in v odvisnosti od okoliščin vsakega posameznega primera ter ob upoštevanju pogojev ZDavP-2.”

Tako velja, da dokler za te osebe ne bo določeno prehodno obdobje za obvezno imenovanje davčnega zastopnika, ki bo določeno v novem pravilniku, (ta naj bi se po navedbah MF že pripravljal), se kot tako še ne more izvajati.