Kakšno je predpisano označevanje prehranskih dopolnil za prodajo na drobno?
Področje prehranskih dopolnil ureja Pravilnik o prehranskih dopolnilih (UL RS, št. 82/03, 44/04, 72/05, 22/07). Pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prehranska dopolnila, ki se dajejo v promet kot živila in se predstavljajo kot živila. Prehranska dopolnila se lahko dajo v promet le kot predpakirana živila. Prehranska dopolnila, ki presegajo najvišje dovoljene dnevne količine vitaminov in mineralov iz priloge IV navedenega pravilnika in merila za razvrstitev vitaminskih in mineralnih izdelkov ter rastlin in rastlinskih izvlečkov, ki se razvrščajo med zdravila, urejajo posebni predpisi.
Posebej velja opozoriti, da se pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju prehranskim dopolnilom ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh. Pri navajanju lastnosti prehranskega dopolnila se lahko navajajo le z znanstvenimi dokazi potrjeni učinki.
Označevanje, predstavitev in oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vsebovati navedb, ki bi navajale ali pomenile, da uravnotežena in raznovrstna prehrana ne more zagotoviti ustreznih količin hranil.
Prehranska dopolnila morajo biti označena kot “prehransko dopolnilo“.
Poleg obveznih označb za predpakirana živila, ki jih predpisuje Pravilnik o splošnem označevanje predpakiranih živil (UL RS št. 28/04,10/05, 57/05,115/06), morajo biti tovrstni izdelki označeni še z naslednjimi podatki:
a) imenom vrste hranil ali snovi, ki so značilne za prehransko dopolnilo ali podatek o naravi hranil ali snovi;
(b) priporočeno dnevno količino oziroma odmerkom prehranskega dopolnila;
(c) opozorilom: »Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.«;
(d) navedbo: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano«;
(e) opozorilom: »Shranjevati nedosegljivo otrokom!«.
Na označbi prehranskega dopolnila je potrebno označiti tudi količino posameznega hranila ali snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Za vitamine in minerale se uporabljajo enote iz Priloge I pravilnika. Količine hranil ali drugih snovi se izrazijo na priporočeno dnevno količino oziroma odmerek izdelka.
Pri označevanju vitaminov in mineralov je potrebno količino vitaminov in mineralov izraziti tudi kot odstotek priporočenega dnevnega vnosa (RDA), navedenega v prilogi IV pravilnika.
Odstotek priporočenih vrednosti za vitamine in minerale se lahko prikaže tudi v grafični obliki.
Kadar se prehransko dopolnilo prvič daje v promet v Republiki Sloveniji, mora proizvajalec ali uvoznik o tem obvestiti ministrstvo za zdravje in posredovati izvirno embalažo z označbo, pod katero bo prehransko dopolnilo dano v promet.
Če je prehransko dopolnilo že v prometu v kateri koli drugi državi, mora uvoznik, poleg označbe v slovenskem jeziku, posredovati še izvirno označbo in kopijo izvirnega potrdila o prvi prijavi.
Če je prehransko dopolnilo proizvedeno oziroma se uvaža iz države, ki nima sistema notifikacije, mora uvoznik, poleg označbe v slovenskem jeziku, posredovati še potrdilo pristojnega organa države izvoznice, da gre za prehransko dopolnilo.
Ministrstvo, pristojno za zdravje lahko zahteva od proizvajalca ali uvoznika dodatno strokovno dokumentacijo (znanstveno študijo), da gre za prehransko dopolnilo. Kot dokazilo se lahko štejejo tudi podatki o prehranskem dopolnilu, ki so objavljeni v mednarodno uveljavljenih strokovnih publikacijah.
Izjava o varnosti z oceno tveganja je osnovni interni akt trgovca s področja varnosti in zdravja pri delu in jo je potrebno obvezno izdelati in sprejeti. Z izjavo o varnosti:
-
se določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
-
se oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar v okolju, v katerem se izvaja delo,
Osnova izdelave izjave o varnosti in ocene tveganja je temeljit opis delovnih nalog, opravil in postopkov iz katerih so razvidne vse aktivnosti, ki jih mora izvesti delavec na delovnem mestu. Pri izdelavi ocene tveganja je potrebno upoštevati Pravilnik o načinu izdelave ocene tveganja (Ur. list RS, št. 30/00). Pomembna osnova za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja je akt o sistematizaciji delovnih mest z opisi, vendar kot mikro podjetje, ki imate manj kot 10 zaposlenih akt o sistematizacije ni obvezen skladno z veljavno delovno pravno zakonodajo.
Poudariti velja, da je izjavo o varnosti potrebno dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Trgovec lahko sam brez strokovnih podlag (in brez strokovnega delavca) ter brez sodelovanja medicine dela izdela in sprejme izjavo o varnosti (brez ocene tveganj) le tedaj, ko ima manj kot deset zaposlenih in ko utemeljeno ugotovi, da v njegovem delovnem procesu ni nevarnosti in iz njih izhajajočih tveganj.
Glavne sestavine izjave o varnosti z oceno tveganja so :
- datum in kraj izdaje izjave,
- podatki o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
- podatki o prejšnjih pregledih in preskusih
- podatki o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
- ocenjevanje tveganja,
- organogram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu.
Dokumentacija mora biti podana v pisni obliki, lahko pa se poda tudi grafično v obliki diagramov, simbolov, skic in načrtov.
Avtor: Mateja Tilia