Pogosto se pojavljajo vprašanja o pravilnosti obračuna oziroma o davčni obravnavi poslovnih vzorcev. Davčni zavezanci (pravne osebe in zasebniki) svojim kupcem in bodočim kupcem zagotavljajo kot poslovne vzorce. Dajanje poslovnih vzorcev je ena od oblik reklamiranja. V določenih primerih pa je to zelo učinkovita oblika pospeševanja prodaje, saj se kupec po tem ko lahko proizvod preizkusi, lažje odloči za nakup.
Pri brezplačnem dajanju poslovnih vzorcev je potrebno posvetiti posebno davčni obravnavi. Veljavni zakonski predpisi to področje obravnavajo zelo pavšalno zato obstaja tveganje za težave in nepravilnosti oz. nesporazume pri obračunavanju davka od dohodkov pravnih oseb in v zvezi z obračunavanjem davka na dodano vrednost.
V nadaljevanju podajamo zakonske podlage in rešitve ki jih predlagamo, za zmanjšanje davčnega tveganja.
1. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV)
Pri brezplačnem dajanju poslovnih vzorcev se DDV ne obračunava, če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke drugega odstavka 5. člena ZDDV in sicer:
-
če so brezplačni poslovni vzorci dani v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem,
-
če jih ti ne dajo v prodajo, oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo.
Če ob podaritvi poslovnih vzorcev niso izpolnjeni pogoji iz 1. točke drugega odstavka 5. člena ZDDV se od podarjenih vzorcev obračuna DDV.
Kaj so to razumne količine niti ZDDV niti Pravilnik o zakonu o davku na dodano vrednost (PZDDV) ne predpisujeta. Po pojasnilih Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) mora davčni zavezanec za dokazovanje upravičenosti porabe poslovnih vzorcev brez obračunanega DDV z aktom opredeliti razumne količine poslovnih vzorcev, glede na značilnosti poslovnih vzorcev, prodajne načrte in prodajne pristope. O poslovnih vzorcih mora voditi tudi evidence.
Po našem mnenju, bi morali podatke o poslovnih vzorcih zagotavljati v posebnih evidencah. Evidence je potrebno zagotavljati ločeno od evidenc za blago namenjeno prodaji. V evidencah, bi bilo potrebno zagotavljati naslednje podatke
-
o vrstah poslovnih vzorcev in podatke o prevzetih in izdanih količinah,
-
komu in ob kateri priložnosti so bili brezplačno dani poslovni vzorci,
-
priporočljivo bi bilo, da bi z občasnimi analizami prodaje zavezanec utemeljil vpliv dajanja brezplačnih vzorcev na obseg prodaje oziroma dokazoval, da proučuje izkušnje bodočih kupcev v zvezi z uporabo vzorcev in vpliv na obseg prodaje.
Eden izmed pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se od vzorcev ne obračunava DDV je‚ da prejemniki vzorcev ne prodajajo. To se lahko zagotovi tako, da je blago tudi takšni obliki. Če ni mogoče zagotoviti posebne oblike, priporočamo, da imajo vzorci oznako »NI ZA PRODAJO«. Napis je lahko na izdelku ali na embalaži v kateri se običajno pakira izdelek. Lahko je natisnjen ali odtisnjen s štampiljko ali dodan z nalepko. Če se kot poslovni vzorci kupcem dajo izdelki iz uvoza, je lahko ta napis na deklaraciji.
2. Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO)
V skladu z 12. členom ZDDPO se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
Podobno kot v primeru ZDDV je obravnava poslovnih vzorcev kot davčno priznanih odhodkov zelo splošna in povzroča davčnim zavezancem velike težave pri dokazovanju.
Tudi za dokazovanje davčno priznanih odhodkov za poslovne vzorce z vidika ZDDPO podobno kot v primeru obravnave z vidika ZDDV priporočamo ustrezno ureditev v internem pravilniku in dosledno zagotavljanje evidenc in poročil o uporabi poslovnih vzorcev ter poročil o vplivu na obseg prodaje.