Spoštovani!

Obremenjevanje okolja in podnebne spremembe ogrožajo Slovenijo, Evropsko unijo in ves svet. Za premagovanje teh izzivov se mora slovensko gospodarstvo preoblikovati v gospodarno in konkurenčno tako, da bo današnjo družbo in prihodnje generacije ščitilo pred pritiski na surovinske vire in kakovost okolja. Eden od ciljev je doseči podnebno nevtralnost do leta2050, spodbuditi gospodarstvo v zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in zmanjšati onesnaževanje s čim bolj učinkovitimi posegi. V praksi to pomeni, da je potrebna večja snovna učinkovitost pri ravnanju s surovinami, spodbude za ukrepe za podaljšanje življenjske dobe izdelkov, preprečevanje nastajanja odpadkov in njihove učinkovite materialne in energijske izrabe, hitrejši napredek pri prilagajanju na podnebne spremembe in okoljevarstveno naravnano družbeno preobrazbo nasploh.
Tudi na letošnjem posvetu bo potekala razprava o konkretnih ukrepih in načrtovanih rešitvah Slovenije na več aktualnih področjih:

1. Ali že ustrezno upravljamo z viri? Zeleno krožno gospodarstvo ponuja ključne rešitve za trajnostni razvoj, zmanjšanje vplivov na okolje in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ključni cilj je zajem in predelava vseh odpadkov v nove proizvode in njihova ponovna uporaba v različnih sektorjih, kot so gradbeništvo, industrija in kmetijstvo ter energetika. Ta pristop ne le zmanjšuje potrebo po novih surovinah, ampak tudi spodbuja inovacije in ustvarja nove poslovne priložnosti.
Razširjena odgovornost proizvajalca (ROP) je okoljski pristop, kjer je dajalec izdelka na trg odgovoren za celoten življenjski cikel svojega izdelka. Ta pristop spodbuja boljšo zasnovo izdelkov, povečano recikliranje, zmanjševanje onesnaževanja in pravičnejšo porazdelitev stroškov. ROP v krožnem gospodarstvu pridobiva na pomenu. Ali bo vpeljan tudi pri gradbenih odpadkih? V sistemu ROP mora proizvajalec izdelka kriti vse stroške, povezane z ravnanjem z odpadki, ki nastanejo po uporabi njegovega izdelka: zbiranje, transport, predelavo ali reciklažo in odstranjevanje odpadkov. Poleg tega tudi obveščanje javnosti, spremljanje, poročanje in administracijo ter vodenje sistema. V sistem je potrebno vpeljati tudi ekomodulacijo.
Prednosti krožnega gospodarstva so zmanjšanje okoljskega vpliva, večja energetska učinkovitost, manjša potreba po novih surovinah in ustvarjanje novih priložnosti na trgu. Reciklirani materiali zmanjšajo stroške proizvodnje in povečajo trajnostnost industrije.
Kako čim bolj enostavno in učinkovito organizirati življenje, da bo življenje na planetu (p)ostalo vzdržno?

2. Energijska izraba odpadkov: Energijska izraba odpadkov v Sloveniji dobiva vse pomembnejšo vlogo v sistemu ravnanja z odpadki in energetske oskrbe, predvsem v kontekstu prehoda v krožno gospodarstvo in izrabe svojih virov energije. Slovenija se že vrsto let sooča z omejenimi kapacitetami za obdelavo preostanka mešanih komunalnih odpadkov in nekaterih industrijskih ter nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče materialno reciklirati ali drugače okoljsko sprejemljivo predelati. V tem okviru je energijska izraba odpadkov kot sestavna, ne pa nadomestna rešitev hierarhije ravnanja z odpadki.

Sodobni objekti za energijsko izrabo odpadkov niso zgolj objekti za uničevanje odpadkov, temveč kompleksni energetsko-tehnološki sistemi, ki omogočajo učinkovito izrabo energijske vsebnosti odpadkov. Pri tem nastaja toplota, ki se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije in daljinsko ogrevanje, s čimer se prispeva k zmanjšanju rabe fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov.

Poseben poudarek je namenjen varstvu okolja in zdravju ljudi. Energijska izraba odpadkov v Evropski uniji, in s tem tudi v Sloveniji, poteka pod zelo strogimi okoljskimi zahtevami, ki izhajajo iz EU direktive o industrijskih emisijah in zaključkov referenčnih dokumentov najboljših razpoložljivih tehnik (BAT zaključki). Napredni sistemi čiščenja dimnih plinov omogočajo učinkovito zmanjševanje emisij prašnih delcev, dušikovih oksidov, kislih plinov, težkih kovin in organskih onesnaževal, kot so dioksini in furani.

V prihodnje bo razprava o energijski izrabi odpadkov v Sloveniji tesno povezana z dolgoročnimi cilji zmanjševanja količin odpadkov, povečevanja recikliranja ter zagotavljanja energetske in okoljske varnosti. Energijska izraba ima smisel predvsem kot nadzorovana in tehnološko napredna rešitev za tisti del odpadkov, ki mu ni mogoče zagotoviti višje stopnje predelave, ob hkratnem strogo nadzorovanem vplivu na okolje.

3. Podnebne spremembe: Podnebna odpornost je vse bolj v ospredju nosilcev dejavnosti, regulatorjev in finančnega sektorja, saj se podnebna tveganja neposredno odražajo v delovanju gospodarstva, infrastrukture in finančne stabilnosti. Povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov in dolgoročne podnebne spremembe zahtevajo sistematičen pristop k prepoznavanju in obvladovanju fizičnih podnebnih tveganj.
Nosilci dejavnosti morajo podnebno odpornost vključiti v strateško in operativno načrtovanje, zlasti z analizami tveganj, prilagajanjem poslovnih modelov in izvajanjem konkretnih prilagoditvenih ukrepov. Regulatorji imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju jasnega okvira za obravnavo podnebnih tveganj, vključno z zahtevami glede poročanja in vključevanjem odpornosti v sektorsko načrtovanje. Finančni sektor pa mora podnebna tveganja upoštevati pri upravljanju tveganj in naložbenih odločitvah ter usmerjati kapital v dejavnosti, ki povečujejo dolgoročno odpornost.

4. Okoljska komunikacija in dvig družbene odgovornosti: Slovenija se sooča s poglabljajočimi se ekološkimi in okoljskimi problemi, ki vodijo v konflikte in v neodločanje, ko gre za pomembne razvojne, infrastrukturne in druge projekte. Pogosto se konflikti obravnavajo skozi formalizirane PR-pristope in ozke pravniške modele mediacije, ki imajo omejen domet in delujejo “post festum«. Panel odpira vprašanje alternativnih pristopov k razreševanju okoljskih in razvojnih problemov, ki bi potencialne konfliktne situacije kanalizirali ne v konflikte, temveč v artikuliranje alternativnih rešitev.

Namen panela je odpreti strokovno razpravo o možnostih oblikovanja novih deliberativnih in participativnih mehanizmov kot nadgradnje obstoječih institucionalnih okvirov okoljske politike v Sloveniji. V razpravo ponujamo predlog po vzpostavitvi novih deliberativnih komunikacijskih form, ki bi omogočale srečevanje formalnih in neformalnih akterjev (države, znanosti, civilne družbe, gospodarstva) v okvirih, utemeljenih na načelih inkluzivnosti, neposredne participacije, dekonflikcije, enakosti in interdisciplinarnosti. Panel bo poskušal odgovoriti na vprašanje, kako v praksi udejanjiti deliberativni pristop k okoljski politiki ter kako povezati znanstvena spoznanja, javne, civilnodružbene in lokalne pobude znotraj institucionalnih okvirov, ki jih je treba razširiti, da bi lahko prišli do bolj celostnih, vključujočih ter interdisciplinarno strokovno utemeljenih rešitev. Poseben poudarek bo na mladih in njihovem angažiranju v teh procesih.