Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Po-krizni socialni dialog v gradbeni panogi


Post-Crisis Social Dialogue in the Construction Industry - SODICO


Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala po uspehu v letu 2012 na razpisu Evropske komisije uspešno zaključila mednarodni projekt  Post-crisis Social Dialogue in the Construction Sector (SoDiCo), v katerem je z nacionlnim panožnim Sindikatom delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije - SDGD (tudi socialnim prtnerjem), nacionalnimi panožnimi delodajalskimi organizacijami in sindikati iz Hrvaške, Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Belgije (evropskih krovnih panožnih delodajalskih organizacij-FIEC in sindikatov-EFBWW) med drugim zasnovala primeren osnutek koncepta paritetnega socialnega sklada za gradbeno panogo

Paritetne sklade, ki so uveljavljeni v večini zahodnoevropskih držav, ustanavljajo, vanje vplačujejo in upravljajo socialni partnerji sami in igrajo komplementarno vlogo obstoječim državnih strukturam za izboljševanje položaja zaposlenih in podjetij. V gradbeništvu jih ločimo na tri ključna področja: zdravje in varnost pri delu, poklicno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter področje dela in zaposlovanja v panogi, t.j. insolventnost, stečajni postopki, prisilne poravnave, odpravnine zaposlenim, plačilo odsotnosti delavcev med prazniki, nadomestilo plač zaposlenim v času slabega vremena in povrnitev dela stroškov gradbenim podjetjem zaradi nastale škode zaradi ustavitve in podaljšanja izvedbe del, nadomestila svojcem v primeru smrti zaposlenih in dodatno pokojninsko zavarovanje. Namen projekta SODICO (Po krizni socialni dialog v panogi gradbeništvo) je izvedeti več o dobrih strategijah in rešitvah v drugih državah članicah EU, kjer se prav tako srečujejo z zaostreno situacijo v poslovanju panoge gradbeništvo.

Več projektu in o paritetnih socialnih skladih na uradni spletni strani projekta SoDiCo-Po krizni socialni dialog v panogi gradbeništvo: sodico.gzs.si  

Koledar dogodkov za leti 2012 in 2013 izvedenih v okviru projekta SODICO>>>

Strokovne (BREZPLAČNE) panožne publikacije izdane v okviru projekta SODICO >>>


 

Zakaj uvedba paritetnega sklada v gradbeni industriji?

Gradbeno industrijo bistveno določajo nekatere značilnosti, zaradi katerih se ta sektor pomembno loči od drugih, na primer:

  • dejstvo, da se mobilnost znotraj enotnega trga ne nanaša na 'končni izdelek', temveč so mobilna podjetja in njihova delovna sila – oni namreč pridejo na lokacijo, kjer se bo gradilo ‘izdelek’;
  • delovno intenzivna panoga;
  • visoka mobilnost delovne sile;
  • višje tveganje za nesreče (s smrtnim izidom);
  • povezava z lokalnimi tradicijami, pomembnost podnebnih in kulturnih dejavnikov, itd.

Zaradi omenjenih značilnosti gradbene industrije igrajo socialni partnerji (sindikati in združenja delodajalcev) pomembno vlogo pri organiziranju in nadzorovanju panoge. Njihova vloga ni omejena na nekatere tradicionalne elemente, na primer na plače, delovne pogoje, varnost in zdravje pri delu ter socialno varstvo, temveč si prizadevajo tudi za uveljavitev dolgoročne trajnostnosti gradbene industrije.

Z uvedbo kolektivnih pogodb in paritetnih socialnih skladov za ‘poklicno izobraževanje in usposabljanje’, ‘varnost in zdravje pri delu’, ‘poklicne pokojnine’, ‘socialno varstvo' in ‘standarde kakovosti’, so socialni partnerji dokazali, da so odločeni uravnavati razmere v panogi in da se zavzemajo za trajnostno gradbeno industrijo.

Pomen paritetnih skladov v gradbeni industriji (gradbeništvu)

Paritetni skladi so izredno razširjeni v zahodnih državah Evropske unije. Ustanovijo jih ter z njimi upravljajo sami socialni partnerji, sicer pa paritetni skladi pogosto dopolnjujejo obstoječe vladne mehanizme, zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, varnosti in zdravja pri delu, poklicnih pokojnin in sistema plačanega dopusta.

Za dodatne informacije o paritetnih socialnih skladih za gradbeno dejavnost v Evropi obiščite spletno stran: www.paritarian-funds-construction.eu .

Paritetni socialni skladi igrajo ključno vlogo na naslednjih področjih gradbene industrije in s tem pomagajo tvoriti osnovo za dolgoročni trajnostni razvoj te panoge:

Varnost in zdravje pri delu

Velika pogostost nesreč pri delu (tudi s smrtnim izidom) v sektorju gradbene industrije žal ni neznan pojav. Kljub pozitivnim spremembam v zadnjih nekaj letih nesreče pri delu ostajajo resna grožnja za gradbeno industrijo, in sicer v vseh državah članicah Evropske unije. Socialni skladi za varnost in zdravje pri delu lahko bistveno pripomorejo k znižanju skupnega števila nesreč, saj dajejo velik poudarek preprečevanju nesreč. Ta vidik zmanjša stroške, ki so posledica nesreč pri delu ter poškodb pri delu in poklicnih bolezni.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje (pregled vsebine in organiziranosti tujih tovrstnih skladov)

Ne smemo pozabiti, da se približno 50 % prometa ustvari z delom zaposlenih, zato so strokovno usposobljeni delavci izredno pomembni za prihodnost panoge. Kljub temu je v gradbeni industriji opaziti pomanjkanje (mladih) usposobljenih delavcev. Brez dodatnih poklicnih izobraževanj in usposabljanj na področju energetsko učinkovite gradnje in obnovljivih virov energije ne bodo doseženi zastavljeni podnebni cilji Evropske unije za leto 2020, niti ne bodo izvedene potrebne spremembe na trgu delovne sile. Številni paritetni socialni skladi vključujejo poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj s tem spodbujajo ‘kakovost’, ‘povečanje usposobljene delovne sile’ in ‘znanje’, ter tako zagotavljajo potrebna znanja in veščine za gradbeno industrijo.

Začasna brezposelnost

Ker je narava dela v gradbeni industriji v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, na primer vremenskih pogojev, rokov za dokončanje dela in drugih dejavnikov, se številni gradbeni delavci v določenih obdobjih znajdejo brez dela. Da bi jim na področju socialnega varstva zagotovili enako izhodišče kot drugim delavcem v primerljivih panogah, vsebujejo mnogi socialni skladi posebne sheme, ki rešujejo vprašanje občasnih obdobij brezposelnosti. To so na primer sheme dodatnega pokojninskega zavarovanja, dodatnega zavarovanja za primer brezposelnosti, zavarovanja za kritje stroškov za odsotnost med prazniki, itd.

Dodatno pokojninsko zavarovanje

Zaradi izrazitih demografskih in gospodarskih pritiskov v številnih državah članicah Evropske unije postaja pokojninsko zavarovanje v prvem stebru vse bolj nezadostno za zagotovitev primernega dohodka ob upokojitvi. Zavarovanje v tretjem stebru pa v tej panogi zaradi fragmentacije gradbene industrije ne prinaša želenih rezultatov. Zato so socialni partnerji gradbene industrije v mnogih državah začeli z dodatnimi paritetnimi pokojninskimi zavarovanji.

Enoletni projekt SODICO, ki ga je podprla Evropska komisija, bo GZS ZGIGM skušala po izteku projekta v letu 2013 nadaljevati in v Sloveniji in med socialnimi partnerji doseči dogovor, da je takšna rešitev za gradbeno panogo nadse koristna in žanje uspehe.


Avtor: GZS ZGIGM
Pripeti dokumenti