Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: Zaključki Druge strateške konference za trajnostno gradbeništvo

Ljubljana, 24. oktobra 2017 – Prek 120 udeležencev je na današnji drugi strateški konferenci za trajnostno gradbeništvo razpravljalo o prihajajočih izzivih, ki jih nova rast in tehnološki razvoj gradbeništva prinašata za trg dela in podjetja kot tudi v izobraževanju. Med sprejetimi sklepi izpostavljamo nujnost sistematičnega pristopa vlade k odpiranju delovnih mest v gradbeništvu, ustrezno podporo izobraževanju in usposabljanju, dvig socialnih standardov, obvezno spoštovanje smernic za javno naročanje gradenj ter pripravo strategijo razvoja dejavnosti gradbeništva do leta 2030. Dogodek je organizirala Zbornica gradbeništva in IGM pri GZS skupaj z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. 


Predsednik Upravnega odbora Zbornice gradbeništva in IGM pri GZS Branko Žiberna je uvodoma izpostavil željo, da se slovensko gradbeništvo ponovno vrne na mesto, ki ga je do nedavnega tudi imelo. Opozoril je na problematiko pomanjkanja kadrov. S trenutno razpoložljivimi zaposlenimi so že sedaj na mejnem območju. Vlada obljublja povečan obseg del in želi si zagotavljanja kontinuitete skozi daljše obdobje. Kadri, zaposleni v gradbeništvu, naj imajo enakovreden položaj drugim panogam v industriji, pa tudi v javni upravi.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je med prioritetami ministrstva na tem področju izpostavil  stabilizacijo trga z uvedbo zlatega pravila oz. pripravo 5-letnega investicijskega načrta, uvedbo paritetnega sklada po avstrijskem zgledu ter korake k uvedbi BIM (building information modelling).

Mag. Sonja Šmuc, generalnega direktorica GZS, je izpostavila, da gre pri gradbeništvu za industrijo lokalnega značaja. V obdobju krize je obsežen del podjetij propadel in šokantno je, kako hitro smo se kot narod odrekli panogi lokalnega značaja, ki zaposluje veliko ljudi. Opozorila je na nizko raven zasebnih investicij v lanskem letu in se spraševala, kje so investicije, ki so jih podjetja dolžna izvesti, če razmišljajo razvojno in ki jim zatem gradbinci morajo slediti. Zavzela se je za oblikovanje posebnega direktorata, kjer bi se razvijal strateški pogled na gradbeništvo. Hkrati je predlaga tudi organizacijo šole investicij in gradenj. Kot je poudarila, želi GZS biti povezovalen akter na tem področju. Zaveda se pomena gradbene stroke. »Smo pripravljeni prispevati k temu, da se panogi vrne ugled, da se vrne veselje mladim za to področje«, je še dodala.

ZAKLJUČKI DRUGE STRATEŠKE KONFERENCE ZA TRAJNOSTNO GRADBENIŠTVO

 

KADRI

Slovensko gradbeništvo se nahaja pred daljšim večletnim obdobjem rasti. Podjetja se zavedajo, da bodo potrebovala kakovostne kadre, ki jih bo potrebno tudi ustrezno nagrajevati, zato si bodo v sodelovanju s socialnimi partnerji prizadevala za odpiranje kakovostnih, strokovnih in varnih delovnih mest za svoje zaposlene. Za svoja prizadevanja dvig socialnih standardov zaposlenih skupaj s socialnimi partnerji pričakujejo jasno podporo države.

Obrazložitev: Socialni standard zaposlenih v gradbeništvu je potrebno dvigniti na ustrezno raven, da bomo v gradbeništvu lahko zaposlovali domačo delovno silo. Zato pričakujemo ustrezno odzivanje države na potrebe podjetij za odpiranja delovnih mest v gradbeništvu v Sloveniji z izvajanjem ustreznega inšpekcijskega nadzora za preprečevanje neustreznih poslovnih praks pri uvozu poceni delovne sile preko posrednikov iz tujine.

Razmere, ki jih je na slovenskem trgu gradenj ustvarila praksa izvajanja javnih naročil ni ustrezna. Kakovosti izvedbe gradbenih del ni moč zagotavljati brez kakovostnih kadrov in podjetja bodo morala več vlagati v njihovo usposabljanje. Zato je v javnem naročanju potrebno zagotoviti učinkovito izločanje neobičajno nizkih ponudb, ki povzročajo socialni damping in znižujejo nivo kakovosti opravljenih storitev v gradbeništvu. Posledica trenutne prakse je zniževanje vlaganj v kadre, v njihovo izobraževanje, usposabljanje in napredovanje, kar ustvarja velik razkorak med potrebami slovenskih gradbenih podjetij in željami mladih, da bi delali v poklicih, ki bi jim omogočali osebni razvoj,  poklicno napredovanje in primerno plačilo.

ZAPOSLOVANJE

Gradbeništvo je z 62.000 zaposlenimi (vključno z inženiringi) eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Predvidene povečane investicije v infrastrukturo in gradnjo stavb bodo ustvarile potrebo po 10.000 do 15.000 novih delovnih mestih. Ob pametni politiki države v sodelovanju s socialnimi partnerji in izobraževanjem bodo lahko v celoti realizirana v Sloveniji, kar bo izdatno pripomoglo k zmanjševanju števila brezposelnih oseb in znatno izboljšalo neugodno krivuljo aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Zato pričakujemo sistematični pristop vlade k odpiranju delovnih mest v gradbeništvu, ter ustrezno podporo izobraževanju in usposabljanju kakovostnih kadrov. 

Obrazložitev: Nove potrebe po delovnih mestih, ki jih prinaša rast, še ne pomenijo, da bomo ta delovna mesta tudi dejansko odprli v Sloveniji. Zato bo potreben velik napor vlade, socialnih partnerjev in predstavnikov izobraževanja. Pričakujemo podporo vlade prizadevanjem socialnih partnerjev v dejavnosti gradbeništva za razvoj dejavnosti, za odpiranje delovnih mest v Sloveniji, za zagotavljanje jasne osebne perspektive njenim sedanjim in prihodnjim zaposlenim. Gradbeništvo je za predelovalno industrijo drugi največji zaposlovalec in ima zagotovljeno prihodnost v vseh urejenih državah po svetu in Slovenija pri tem ne sme biti izjema. Država, delodajalci, sindikati in izobraževalne ustanove se morajo aktivno zavzeti in preprečiti nadaljevanje prakse večletne degradacije gradbenih poklicev v Sloveniji ter vzpostaviti pogoje in spodbuditi mlade za intenzivnejše vstopanje v gradbene poklice. Gradbeni poklici predvsem na ravni poklicnega izobraževanja v Sloveniji se povsem neupravičeno uvrščajo med najmanj ugledne in slabo plačane, za razliko od razvitih držav, kjer so gradbeni poklici uvrščeni mnogo višje. Slovenske poklicne šole za osnovne gradbene poklice sodijo med najmanj obiskane v EU. Država naj kot največji investitor in kot zakonodajalec v sodelovanju s socialnimi partnerji in izobraževanjem pripravi in izvede celovite ukrepe za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja mladih za vstopanje v gradbene poklice, za modernizacijo učnih programov, uvajanje sodobnih pripomočkov v procese izobraževanja in usposabljanja. Predlagamo, da država pristopi k intenzivnemu uvajanju vajeništva v gradbene poklice.

Zavzemamo se za uveljavljanje dobrih praks v gradbeništvu iz tujine za boljšo ureditev socialnega statusa zaposlenih. Gradbeništvo je ena redkih dejavnosti, ki zaposluje tudi težko zaposljivo delovno silo.

SOCIALNI DIALOG

Država mora omogočati in spodbujati razvoj socialnega dialoga v gradbeništvu in skupaj s socialnimi partnerji storiti vse potrebno za dvig socialnih standardov zaposlenih v gradbeništvu in zagotoviti, da bodo vsi poklici v gradbeništvu uživali učinkovito zaščito pred nelojalno konkurenco iz tujine.

Obrazložitev: Država s svojim delovanjem močno omejuje nujen razvoj socialnega dialoga v dejavnosti in slovensko gradbeništvo potiska na obrobje v EU, kjer naše krovne organizacije v EU slovenske prakse z vidika varnosti poslovanja podjetij in socialne varnosti zaposlenih ocenjujejo kot problematične.

OBVEZNO SPOŠTOVANJE SMERNIC ZA JAVNO NAROČANJE GRADENJ

Vlada naj uveljavi obvezno spoštovanje smernic za javno naročanje gradenj in postane vzoren naročnik, ki bo s svojim delovanjem na trg prinašal red in podpiral dobre poslovne prakse. Nujno je izboljšanje izvajanja načina javnega naročanja, delovanja delovnih inšpekcij in  onemogočanja nelojalne konkurence in socialnega dampinga. Izvedba aktivnosti mora omogočiti trajnostno delovanje in mednarodno konkurenčnost.

Obrazložitev: Slovenska praksa javnega naročanje se bistveno razlikuje od avstrijske, čeprav se obe naslanjata na EU direktivo o javnem naročanju. Pri tem je značilno, da slovenska podjetja v času največje krize našega gradbeništva od leta 2009 do 2016 in posledično pripravljenosti za delo po izjemno nizkih cenah, v Avstriji praktično niso prišla do javnega naročila, saj niso naklonjeni izboru ponudnikov izključno po najnižji ceni. Pri nas položaj obraten. Tudi v času lanskega velikega padca naročil, smo v Sloveniji oddali velike posle podjetjem iz drugih držav, tudi izven EU.

STRATEGIJA RAZVOJA DEJAVNOSTI GARDBENIŠTVA DO LETA 2030

Socialni partnerji, zbornice in izobraževalne ustanove v gradbeništvu pričakujemo, da bo država kot največji investitor v gradbeništvu v sodelovanju z zbornicami in socialnimi partnerji pripravila strategijo razvoja dejavnosti gradbeništva do leta 2030, ki bo omogočila, da bomo dobili jasno sliko o investicijah države, njihovi dinamiki, potrebnih kapacitetah v dejavnosti, vlaganjih v razvoj in delovna mesta, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj tehnične regulative in standardov. Strategija bo dala podjetjem, zbornicam, socialnim partnerjem, izobraževanju jasne usmeritve za postavitev njihovih ciljev in oblikovanje izvedbenih programov.

Obrazložitev: Strategija razvoja dejavnosti gradbeništva mora vsebovati strateške cilje, kazalnike in napovedi rezultatov, katere bomo lahko dosegli ob ustreznem izvajanju zastavljenih aktivnosti. Strateške usmeritve v aktivnosti morajo slediti zahtevam, ki so bile podane v okviru Strateških konferenc za trajnostno gradbeništvo.

SPODBUDE ZA POVEČANJE ZANIMANJA MLADIH ZA GRADBENE POKLICE

Država naj pomaga povečati zanimanje mladih za tehniške poklice s področja gradbeništva z uvedbo tehniških vsebin (Tehnični pouk) v izobraževalni sistem tudi v 9. razred osnovne šole, uvedbo obveznega predmeta Tehnika in tehnologije na srednji stopnji splošnega izobraževanja in uvedbo obveznega predmeta Inženirstvo v dva letnika splošnih gimnazij za povečanja zanimanja za tehniške poklice. Tehniške vsebine morajo vsebovati učenje osnov veščin izdelave 3D-modelov (geometrijsko modeliranje).

Za povečanje pomanjkljivega tehničnega znanja mladih in povečanja njihovega  zanimanje za poklicno izobraževanje naj se poveča z uvedbo vsaj nekaj izbranih gradbenih poklicev v vajeništvu in povišanjem štipendij za deficitarne poklice v gradbeništvu. Država naj zakonsko uredi področje tehniških poklicev z razmejevanjem in jasno profilacijo poklicev med štiriletno srednjo (tehnik), dvoletno višjo (inženir) in triletno visoko strokovno  izobrazbo (diplomirani inženir). Izobraževanje na višjih tehniških šolah se mora bistveno razlikovati od izobraževanja na visokih strokovnih šolah tako, da poteka velik del izobraževanja v gospodarstvu (predlog: 6 mesecev na leto) in ne le v izobraževalnih ustanovah. Država naj ponovno vzpostavi Tehnološko-inovacijsko agencijo in ponovno uvede sistem mladih raziskovalcev iz gospodarstva za izboljšanje pretoka znanja iz gradbeništva na univerze in obratno.

STANDARDI IN NOVE TEHNOLOGIJE (BIM)

Država naj ustvari pogoje in spodbudi aktivnosti za uskladitev tehničnih standardov na ravni države in uvedbo standardizirane tehnične dokumentacije za gradbene projekte v javnem naročanju, ki bo primerljiva z dokumentacijo v razvitih državah EU in bo omogočila intenzivno uvajanje novih tehnologij (BIM) in transparentno javno naročanje. S tem bo omogočena tudi posodobitev učnih programov tako, da bomo lahko tudi na izobraževalnem področju hitreje ujeli korak z najbolj razvitimi.

Evropska unija prihaja do gradbeništva z zelo ambicioznimi zahtevami glede okoljske sprejemljivosti in energetske učinkovitosti objektov, pospešene digitalizacije procesov od zasnove, načrtovanja, gradnje, do eksploatacije, upravljanja, rušenja in reciklaže. To bo od držav in podjetij zahtevalo nova vlaganja v znanje in razvoj, oblikovanje nacionalne tehnične regulative in standardizacije. To bo povečalo potrebo po oblikovanju nacionalnih ekspertnih skupin in zahtevalo intenzivno sodelovanje med podjetji, RR ustanovami in izobraževalnim sistemom. Posebej se bo potrebno posvetiti standardizaciji tehnične dokumentacije, standardizaciji procesov gradenj, standardom kakovosti izvedenih del, da bo lahko slovensko gradbeništvo še pravočasno vstopilo v svet digitalizacije in enakopravno konkuriralo na v prihodnosti vedno bolj odprtih evropskih trgih vključno z domačim.

Uskladitev in sprejem tehničnih standardov za potrebe uporabe BIM-pristopa na ravni države bo prispevalo k izboljšanju kakovosti in transparentnosti javnih naročil pri infrastrukturnih projektih, javni in zasebni stanovanjski in nestanovanjski gradnji, in omogočilo usklajeno sodelovanje vseh udeležencev gradenj ter povečalo kakovost izvedbe in nadzora stroškov. Država bi morala za razvoj digitalizacije gradbeništva in grajenega okolja določiti posebne pilotne projekte, kjer bi zahtevala uporabo BIM-a od zasnove do upravljanja in vzdrževanja objektov. Obenem bi morala ambiciozno zastaviti akcijski načrt uvedbe digitalizacije grajenega okolja s ciljem doseči najvišjo stopnjo uporabe BIM-a v projektih (BIM Stopnje 3) do leta 2022. Najvišja stopnja digitalizacije grajenega okolja bo omogočala, da bodo že naslednje generacije diplomantov usposobljene za prevzem odgovornih vlog pri izvedbi domačih in tujih investicij (primer IKEA, predor Karavanke, Stanovanjski sklad RS), ki že zahtevajo uporabo BIM-u.

Posodobitev izobraževalnih programov z vključevanjem interdiciplinarnih vsebin iz vseh področij grajenega okolja (gradbeništvo, arhitektura, geodezija, strojništvo, elektro, IT, okoljevarstvo) in s poudarkom na akreditaciji mednarodnih študijskih programih, ki bodo diplomantom slovenskih univerz dali kompetence za sodelovanje v globalnih gradbenih projektih.

Digitalizacijo grajenega okolja v Sloveniji je potrebno prepoznati kot veliko priložnost in konkurenčno prednost Slovenije v regiji.

Država mora spodbujati vključitev slovenskih strokovnjakov v mednarodne standardizacijske skupine na področju BIM (CEN/TC 442 BIM) v sodelovanju s SIST.

DIREKTORAT ZA GRADBENIŠTVO

Veliko zahtev smo na veliko načinov gradbeniki v zadnjih letih naslovili na Vlado RS. Učinki so bili doslej žal izjemno skromni. Zato menimo, da je nastopil čas za konkretno ukrepanje. Pričakujemo, da Vlada RS začne postopke za zagotovitev zakonske osnove za imenovanje kompetentnega uradnega predstavniškega telesa vlade za sodelovanje s predstavniki zbornic, stroke, sindikatov in izobraževanja na vseh ključnih vprašanjih povezanih z dejavnostjo gradbeništva.

Že na Prvi strateški konferenci za trajnostno gradbeništvo marca 2017 izražene zahteve ključnih deležnikov v gradbeništvu v Sloveniji za razrešitev najpomembnejših temeljnih izzivov slovenskega gradbeništva, ki so bile naslovljene na predsednika vlade, pristojna ministrstva in ESS, so se izkazale kot zelo trd oreh za državne ustanove. Gre za zahteve, ki zahtevajo veliko informiranja, vključevanja deležnikov, izmenjav mnenj, medresorskega usklajevanja, zato skromni učinki niso nepričakovani. Za večje učinke bo potrebno vložiti mnogo več napora. Povečani vložki bodo potrebni tako na strani vlade kot na strani socialnih partnerjev. Žal pa pri tem lahko zadeve iz mrtve točke premakne le vlada in sicer tako, da najprej ustrezno organizira svoj del in nemudoma začne dialog s socialnimi partnerji za nujne spremembe. 

Ljubljana, 23.11.2017

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.