Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Splošno o standardih


Pozor:  v januarju 2015 je bil objavljen osnutek dokumenta: CEN-CENELEC GUIDE TO STANDARDS AND REGULATION

 

Kaj je standard?

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti in njihove rezultate - izdelke, storitve, procese in proizvodne postopke ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

V standardih lahko najdemo tehnične specifikacije in druga natančna merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni postopki ali definicije posameznih značilnosti. Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z njimi, primerni za uporabo.

Standardi pogosto, ne da bi mi za to sploh vedeli, življenje naredijo varnejše in manj zapleteno, izdelki in storitve pa postanejo učinkovitejši in bolj ustrezajo pričakovanjem uporabnikov.

Znano je, da so se standardi posebej močno razvili z razmahom industrijske proizvodnje na različnih ravneh. Pojavljajo se na vseh področjih našega življenja in dela, v zadnjem času vedno bolj na različnih področjih storitvenih dejavnosti. In čeprav je standardizirano že skoraj vse, se kljub vsemu odpirajo vedno nova področja. Povsod, kjer bo potrebno, se bodo standardi še naprej razvijali, popravljali in dopolnjevali. Vsi standardi se po 5 letih pregledajo in revidirajo ali nadomestijo z novimi.Potreba po standardih se zaradi inovacij in hitrega tehničnega napredka ni zmanjšala, ampak se je še celo okrepila.

Kaj je harmoniziran standard?

Harmonizirani standard je evropski standard EN, ki je bil pripravljen po naročilu Evropske komisije in Sekretariata EFTA z namenom, da podpre bistvene zahteve evropkih direktiv Seznami harmoniziranih standardov se objavljajo v Uradnem listu ES z navedbo direktive, v podporo katere so bili pripravljeni. Od takrat dalje uporaba takih standardov ustvarja domnevo o skladnosti z ustrezno evropsko direktivo. Kaj je standardizacija?

Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se uporabo, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju. Dejavnost obsega predvsem procese priprave, izdajanja in uporabe standardov. Pomembne koristi standardizacije so izboljševanje primernosti proizvodov, procesov in storitev za njihove predvidene namene, preprečevanje ovir v trgovanju in podpora tehničnemu sodelovanju.

V procesu standardizacije lahko sodelujejo vsi zainteresirani v okviru nacionalne organizacije za standardizacijo (SIST) preko ustreznih tehničnih delovnih teles, ki so sestavljena uravnoteženo iz predstavnikov proizvajalcev, zakonodajalcev, laboratorijev, znanosti, izobraževanja in potrošnikov.

Sodelovanje vseh zainteresiranih v procesu priprave standardov zvišuje zaupanje v ustreznost izdelkov, ki so narejeni skladno z njimi.

Kaj so standardizacijski dokumenti?

Standardizacijski dokumenti nastajajo v mednarodnih (ISO, IEC), evropskih (CEN, CENELEC, ETSI) in nacionalnih organizacijah za standardizacijo(BSI, DIN, SIST).

Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativni dokument, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) in skladno s svojimi pravili sprejme inštitut in se označi s kratico SIST. Glede na izvor ločimo:

- izvirni slovenski standard,
- privzeti mednarodni standard,
- privzeti evropski standard,
- privzeti tuji nacionalni standard.

Drugi standardizacijski dokumenti, ki jih izdaja inštitut, so:
- tehnična specifikacija,
- tehnično poročilo in
- vodilo.

Tehnična specifikacija SIST-TS

Tehnična specifikacija je normativni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev in ima nižji status od standarda. Na nekem področju lahko obstaja več tehničnih specifikacij, ki pa si ne smejo nasprotovati. Kot tehnična specifikacija se lahko izda tudi dokument, ki v standardizacijskem postopku ni dobil zadostne podpore za standard. Tehnične specifikacije, ki jih izda inštitut, se označijo s kratico SIST-TS.

Tehnično poročilo SIST-TP

Tehnično poročilo je informativni dokument, ki nudi informacije za trg. Tehnična poročila, ki jih izda inštitut, se označijo s kratico SIST-TP.

Vodilo SIST-V

Vodilo je informativni dokument, ki nudi informacije o delovanju sistema standardizacije.
Vodila, ki jih izda inštitut, se označijo s kratico SIST-V.

Katere so organizacije za standardizacijo?

Mednarodna standardizacija: ISO Mednarodni standardi na splošnem področju, IEC Mednarodni standardi na elektrotehničnem področju, ITU.

Evropska standardizacija: CEN Evropski standardi na splošnem področju, CENELEC Evropski standardi na elektrotehničnem področju, ETSI

Nacionalna standardizacija: SIST, DIN Nemški nacionalni standardi, BSI Britanski nacionalni standardi, ON (avstrijski nacionalni standard), ...

Kako se označuje standardizacijske dokumente?

Označevanje slovenskih nacionalnih standardov

Oznaka izvirnega slovenskega nacionalnega standarda je sestavljena iz kratice SIST in številčne oznake na naslednji način:

SIST XXXX

Kadar se privzame mednarodni, evropski ali tuj nacionalni standard, se pred oznako privzetega standarda doda kratica SIST.

Primer:

SIST ISO 710-6
SIST EN 1080
SIST DIN 1995-1

Referenčna oznaka standarda je sestavljena iz dveh delov: oznake slovenskega standarda in pripadajoče letnice izdaje tega standarda. Oba dela sta ločena z dvopičjem. Datum izdaje je datum, ko je standard razpoložljiv.

Primer:

SIST 1018:1995
SIST ISO 710-6:1995 (osnova ISO 710-6:1984)

Pri sklicevanju ali navajanju oznak standardov brez letnice se upošteva njihova zadnja izdaja.

Označevanje drugih standardizacijskih dokumentov

Drugi standardizacijski dokumenti se označijo s kratico SIST in številčno oznako na naslednji način:

SIST-TS X (tehnična specifikacija)
SIST-V X (vodilo)
SIST-TP X (tehnično poročilo)

Pravila za označevanje drugih standardizacijskih dokumentov so enaka kot za označevanje slovenskih nacionalnih standardov.

Primeri:

SIST-TS 1:2002
SIST-TS CEN/TS 20:2002
SIST-V CEN/G 5:2002
SIST-TP ISO/TR 123:2002

Označevanje dopolnil in popravkov

Pri privzemu dopolnila ali popravka mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, ki je že sprejet kot slovenski nacionalni standard, se oznako tvori iz referenčne oznake slovenskega nacionalnega standarda, ohrani pa se označba izvirnega dodatka ali popravka (Ax, Amdx, ACx) in doda letnica privzema.

Izvirna dopolnila in izvirne popravke k slovenskemu standardu, ki je privzet mednarodni, evropski ali tuji nacionalni standard, se oštevilči A101 oz. AC101 in naprej.

Primer:

EN 135:1994                             SIST EN 135:1998

EN 135:1994/A1:1999                SIST EN 135:1998/A1:2000

orig. slovensko dopolnilo SIST EN 135:1998/A101:2001

EN 135:1994/A2:2002                SIST EN 135:1998/A2:2003

ISO 1234:2000/Amd1:2002         SIST ISO 1234:2001/Amd1:2003

Označevanje slovenskih standardizacijskih dokumentov, ki hkrati privzemajo dva ali več standardizacijskih dokumentov

Letnice privzetih standardizacijskih dokumentov niso vključene, ampak ima referenčna oznaka letnico izdaje združenega slovenskega standardizacijskega dokumenta.

Primer:

EN 50083-1:1993
EN 50083-1:1993/A1:1997
EN 50083-1:1993/A2:1997

SIST EN 50083-1+A1+A2:2003


Pogosta vprašanja glede standardov

Kdo lahko da pobudo za pripravo novega standarda?
Pobudo za sprejem standarda lahko dajo tehnična delovna telesa SIST, strokovna sveta SIST, državni organi in vsaka pravna ali fizična oseba v Republiki Sloveniji. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati obrazložitev razlogov, ki narekujejo sprejem novega standarda. Pobudi je lahko priložen delovni osnutek standarda.

Kakšne so metode priprave slovenskih standardov?
Slovenski nacionalni standard ali drugi standardizacijski dokument se lahko pripravi na podlagi izvirnega besedila ali na podlagi privzema mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standarda ali drugih dokumentov. Metode privzema so razglasitvena objava, ponatis ali prevod.

Kdo lahko daje pripombe in mnenja na standarde v javni obravnavi?
Pripombe na osnutek standarda (OSIST) v javni obravnavi lahko da vsaka fizična ali pravna oseba, razen članov pristojnega tehničnega odbora

Kaj je nacionalni organ za standarde? To je organ za standarde, ki je priznan na nacionalni ravni kot nacionalni član ustreznih mednarodnih in regionalnih organizacij za standardizacijo. Po Zakonu o standardizaciji (Ur. l. RS, št. 59/1999) je slovenski nacionalni organ za standarde Slovenski inštitut za standardizacijo.

Privzem mednarodnega standarda je objava nacionalnega normativnega dokumenta, ki temelji na ustreznem mednarodnem standardu, ali razglasitev, da ima mednarodni standard status nacionalnega normativnega dokumenta z navedbo morebitnih odstopanj od mednarodnega standarda.

Regionalna standardizacija je standardizacija, v katero se lahko vključijo ustrezni organi iz držav z določenega geografskega, političnega ali gospodarskega področja sveta. Za našo državo je npr. pomembna evropska standardizacija. Ločimo še mednarodno in nacionalno standardizacijo.

Kaj pomeni »SIST«?

SIST je krajši naziv za Slovenski inštitut za standardizacij, poleg tega pa tudi prvi del referenčne oznake slovenskih standardov, na primer SIST ISO 9001:2000.

Sklicevanje na standarde (v predpisih) je sklicevanje na enega ali več standardov namesto podajanja podrobnih določil v predpisu. Sklicevanje ja lahko datirano, nedatirano ali splošno ter sočasno izključno ali nakazovalno.

Ugotavljanje skladnosti je vsaka dejavnost, s katero se neposredno ali posredno ugotavlja, ali so izpolnjene relevantne zahteve. Tipični primeri so vzorčenje, preskušanje in kontrola, vrednotenje, overjanje in zagotavljanje skladnosti (dobaviteljeva izjava, certificiranje); registriranje, akreditiranje in odobritev, kakor tudi njihove kombinacije.

Zapisala:

mag. Jožica Škof Nikolič

Vodja službe Kontaktna točka

Slovenski inštitut za standardizacijo


Avtor: Zbornica gradbeništva in IGM
Pripeti dokumenti