Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Označevanje slovenskih standardov


 

Kaj so slovenski nacionalni standardi?

Izdajanje izvirnih nacionalnih standardov je dovoljeno le v primeru, ko na evropskem ali mednarodnem nivoju soroden standard še ne obstaja. O nacionalnih posebnostih je potrebno obvestiti tako Evropsko komisijo kot WTO in jih je možno izdati in objaviti izključno, če s strani držav članic Evropske unije oziroma Svetovne trgovinske organizacije ni pripomb. Uporaba slovenskih nacionalnih standardov je v Sloveniji prostovoljna z izjemo Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99), ki v svojem v 23. členu določa da je tako v večini primerov razen, ko je obvezna uporaba določena s predpisom. Prej omenjeni Zakon določa še, da se mora predpis, ki določa obvezno uporabo, vedno sklicevati na privzeti nacionalni standard z oznako SIST . Obveznost uporabe slovenskih standardov je določena tudi v primeru uporabe Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) Ur.l. RS, št. 128/2006, 16/2008.

Kako označujemo slovenske standarde, njihova dopolnila in popravke?

Označevanje slovenskih nacionalnih standardov seveda sledi pravilom. Večinoma so nacionalni standardi privzeti po evropskih ali mednarodnih dokumentih, redkeje pa gre za privzem drugih nacionalnih standardov.

Oznaka izvirnega slovenskega nacionalnega standarda je sestavljena iz kratice SIST in številčne oznake na naslednji način:

SIST XXXX

Kadar se privzame mednarodni, evropski ali tuj nacionalni standard, se pred izvirno oznako privzetega standarda doda kratica SIST.

Primer:
SIST ISO 710-6
SIST EN 1080
SIST DIN 1995-1

Referenčna oznaka standarda je sestavljena iz dveh delov: oznake slovenskega standarda in pripadajoče letnice izdaje tega standarda. Oba dela sta ločena z dvopičjem. Datum izdaje je datum, ko je standard razpoložljiv.

Primer:
SIST 1018:1995
SIST ISO 710-6:1995 (osnova ISO 710-6:1984)

Pri sklicevanju ali navajanju oznak standardov brez letnice se upošteva njihova zadnja izdaja.

OZNAČEVANJE DOPOLNIL IN POPRAVKOV
Dopolnilo in popravek slovenskega standardizacijskega dokumenta se označita na naslednji način:

Ax (dopolnilo)
ACx (popravek)

Primeri:
SIST 1001:1996/A1: 2001
SIST 1001:1996/A2:2002
SIST 1001:1996/AC1:2002

Pri privzemu dopolnila ali popravka mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, ki je že sprejet kot slovenski nacionalni standard, se ohrani oznaka izvirnega dodatka ali popravka in doda letnica sprejema.

Primeri:
EN 139:1994
SIST EN 139:1998

EN 139:1994/A1:1998
SIST EN 139:1998/A1:2000

ISO 31-0:1992
SIST ISO 31-0:1999

ISO 31-0:1992/AMD1:1998
SIST ISO 31-0:1999/AMD1:2001

Standardom so dodatno pripisane letnice izdaje ponavadi zadnje veljavne verzije npr. SIST EN ISO 9001:2000 .

Pri sklicevanju ali navajanju oznak standardov brez letnice se upošteva njihova zadnja izdaja.

Osnutki slovenskih standardov imajo oznako OSIST.

Slovenski standardi so javne listine. Ker spadajo med avtorsko zaščitena dela, se izdajo kot samostojne listine oziroma dokumenti. Tudi razmnoževanje in distribuiranje delov ali celote slovenskega standarda brez soglasja SIST ni dovoljeno. Vpogled v vsebino vseh slovenskih standardov je možen in brezplačen v čitalnici SIST.

Vir: Povzeto po spletnih besedilih SIST- Slovenskem inštitutu za standardizacijo


Avtor: Zbornica gradbeništva in IGM