SPOROČILO 02 - FEBRUAR 2022
14. srečanje Kroga kadrovikov: Kako dober zaposlovalec ste? (in kako postati še boljši)
17. februar 2022
Ne drugem srečanju kadrovskega kroga ZKovI, je bila rdeča nit »Kako dober zaposlovalec ste? (in kako postati še boljši)«.
Znamka »sem dober zaposlovalec« združuje že obstoječe in nove zaposlovalce. Prenos naših vrednot in usmeritev navzven ponuja obljubo za prihodnost, da bo podjetje skupaj z zaposlenimi razvijalo in živelo tak način dela še naprej. Po zaslugi družbenih omrežij podjetja postajajo vse bolj transparentna, svoj status gradijo na osnovi izkušenj svojih zaposlenih, ljudje pa bolj kot vsem reklamam skupaj, verjamejo zapisom z družbenih omrežij ter predvsem osebnim priporočilom tistih, ki so neposredno vključeni v podjetje. Tako lahko ponujeno vrednost za zaposlenega strnemo v sklop edinstvenih značilnosti delovnega mesta. Če zaposleni čutijo, da jim podjetje stoji ob strani, se njihova lojalnost in zadovoljstvo povečata.
Veliko pozornosti je potrebno posvetiti identifikaciji šibkih in močnih točk znotraj organizacije – šibke je potrebno odpraviti, močne ojačati. To naredimo z merjenjem utripa pri zaposlenih, s čimer dobimo določene kazalnike ter usmeritve za naprej. Z odgovori dobimo pogled zaposlenih na podjetje in tudi povratno informacijo, ali sta naš pogled in prepričanje prava. Pogosto se izkaže, da delavci vegetirajo v okolju, ki jim ne prija. Nezadovoljni sodelavci lahko slabe izkušnje hitro širijo naprej, lojalnost se drastično zmanjšuje, pojavlja se visok absentizem, bodoči potencialni kadri pa niso navdušeni nad idejo, da bi prišli v podjetje. Torej v kulturi podjetja prevladuje percepcija »ne živimo, kar govorimo«.
V nadaljevanju predavanja smo obravnavali nabor idej, s katerimi lahko postavimo določene cilje, in sicer: kako kot podjetje postanemo nekaj posebnega, kako vključimo zaposlene v ta proces ter na kakšen način se postavimo v čevlje novega kandidata. Zaposleni so ambasadorji, saj širijo svoje izkušnje po svojih omrežjih, zato je potrebno skrbeti za njih ter jim dati vrednost in veljavo. Intervju z zaposlenim ima lahko močan pozitiven učinek, saj mu že samo s tem lahko damo določeno veljavo. Potrebno je preveriti, kakšen proces prijave imamo kot delodajalec; npr. karierne spletne strani o podjetju - prosta delovna mesta, atraktivnost, osebne zgodbe zaposlenih (iskalci zaposlitve se lažje poistovetijo z »običajnim delavcem«, kot z vodstvenim kadrom). Zelo pomembni so kadrovski vprašalniki, ki pa morajo biti kratki, temeljiti, razumljivi ter časovno sprejemljivi. Eden izmed privlačnih dejavnikov je tudi dejavnik elementa ugleda, saj je za bodočega kandidata ugled podjetja zelo pomemben pri odločitvi o morebitni zaposlitvi.
S potencialni pristopi ne zanemarimo nobenega kandidata. Vsem kandidatom promoviramo ugodnosti, ki jih bodo deležni. S parametri privlačnosti kot so plača, osebni razvoj, socialni vidik znotraj podjetja ter uporabna vrednost (priložnost, da uporabljam in prenašam svoje znanje, vrednote, stil vodenja, vrednost in ugled podjetja na druge), sporočamo kandidatom, da smo lahko pravi delodajalec za njih.
Ob koncu prezentacije pa je predavateljica povzela še glavne štiri korake do atraktivnega zaposlovalca: - analiza stanja oz. kako privlačen delodajalec ste, razvoj in artikulacija ponujene vrednosti za zaposlenega, implementacija in zunanja komunikacija ter merjenje in spremljanje napredka KPI oz. ključnih dejavnikov.
V drugem delu so vsi prisotni strnili ter podali svoje misli in poglede na tematiko. Ugotavljajo, da njihovi zaposleni nimajo posebne želje biti ambasadorji (sramežljivost), kar pa je z vidika zaposlovalca zelo pomemben dejavnik. Prav tako so izpostavili pomembnost vključevanja socialnih omrežij ter vplivov zunanjega okolja na zaposlene. Večina se sooča z velikimi izzivi pri pridobivanju kadrov. Osnovne šole imajo še posebej pomembno vlogo pri usmerjanju mladih v tehnične poklice, zato je potrebno že v tem obdobju izvajati predstavitev poklicev, kjer se mladim predstavi perspektiva takih poklicev. Iskanje kadrov preko šol in šolskih socialnih omrežij, podeljevanje štipendij ter različnih ugodnosti so eni izmed mnogih načinov privabljanja bodočih kadrov v podjetja.
Nesorazmerja pri plačah ter finančna pričakovanja zaposlenih sta pomembna dejavnika pri odločanju o zaposlitvi, negativne informacije pa močno prizadenejo ugled podjetja navzven. Tukaj je posebej izpostavljen problem osnovne plače: če ta ne omogoča kritja osnovnih življenjskih stroškov ter t.i. »normalnega« življenje, potem ostale bonitete ne pridejo do izraza in ne delujejo motivacijsko. Prisoten je tudi z generacijski prepad, kar se tiče strategije vključevanja zaposlenih. Vodstvo je bolj konzervativno pri takih aktivnostih, saj je rezultat merljiv šele dolgoročno, »mlajši« del kolektiva pa skuša predstaviti spremembe v perspektivi, preferencah in trendih zaposlovanja mlajše generacije. Zato je nujno potreben miselni preskok, kako ravnati z generacijo, ki ne išče zaposlitve na enem delovnem mestu za obdobje npr. dvajsetih let.
Ob koncu razprave so se prisotni strinjali: skrb za zaposlenega bo vedno konkurenčna prednost podjetja, saj je vsaka oseba za podjetje pomembna. Potrebno je tudi razmišljati z vidika kandidatov, poleg tega pa konstantno vzgajati nove in tudi stare vodje. Vsi pa so enotnega mnenja, da bo osnovne poklice v prihodnosti zelo težko dobiti, zato bo še toliko bolj pomembno negovanje obstoječih in pa tudi potencialnih novih zaposlenih.
Naslednje srečanje se bo odvilo v aprilu, in sicer na temo plačnega modela, kjer se bomo seznanili z dobrima praksama iz naših podjetij.
Pripravila: strokovna služba ZKovI