INTERVJU: Andrej Poklič, direktor GKN Driveline Slovenija, podpredsednik Upravnega odbora Združenja kovinske industrije

 

 Obdelovanje samo ene gredice, kjer je polno plevela in dnevnih izzivov, lahko povzroča prekomeren stres, obenem pa prepreči zaznavo, kako lep je celoten vrt, če le znamo pogledati malo bolj od daleč

Andrej Poklič, direktor GKN Driveline Slovenija podpredsednik upravnega odbora Združenja kovinske industrije.

1.    Katera nova spoznanja in katere izzive vam je kot vodilnemu družbe GKN prineslo zadnje leto?

Avtomobilska industrija je vedno na nek način indikator trendov in tudi zadnje obdobje ni nič drugačno. Drugače je morda le to, da v tem obdobju ne moremo govoriti o predvidljivih trendih niti o napovedanih spremembah, ampak je vse skupaj bolj posledica izbruha virusa, ki ni pustil nikogar nedotaknjenega. Pogled skozi prizmo daljšega časovnega obdobja bo za zadnje leto pokazal odmik navzdol. To bo krivulja, ki ne bo pokazala prave značilnosti zadnje krize. Zadnja kriza je namreč odprla številna področja, od preskrbe z materiali, odvisnosti med kontinenti, samozadostnosti in nenazadnje odpornost gospodarstva na tip krize, s katero smo soočeni. V tej krizi bi lahko rekel, da je bil ekonomski vidik, tudi zaradi reagiranja držav, posrednega pomena. Večja kriza, ki bo dolgoročneje vplivala na družbo, pa je na področju družbeno socialnega življenja: zavedanje ranljivosti, pomena  sodelovanja in - zelo pomembno - odgovornosti.

2.    Katerim vprašanjem se ob zaključevanju leta najbolj posvečate?

Vsak odmik iz ustaljenih tirnic je dobra šola v življenju. Premike, ki jih naredimo v podjetjih, družbi in tudi pri nas samih, kriza pospeši. Večplastno lahko ocenjujemo, ali smo naredili prave spremembe, smo reagirali pravilno, smo ob trenutnih šokih razmišljali dovolj strateško, in na osnovi teh ocen oblikujemo svoja ravnanja v prihodnje. Posamezniki, družba in podjetja smo se razgalili v dobrem in slabem, in sedaj je čas, da naredimo korak naprej. Kot v zdravstvu se tudi v podjetjih sprašujemo, analiziramo in preskušamo poslovna »cepiva«, ki bodo  zgradila močnejše in bolj robustne sisteme upravljanja, da bodo odporni na nove viruse in krize.

3.    Kadri so omejevalec razvoja. Kako se v vaši družbi spopadate s temi izzivi?

Eno od spoznanj preteklih kriznih obdobij je upravljanje z viri. Zaposleni morajo poznati stanje, informacije morajo biti verodostojne in iz prve roke. V kriznih časih je pomembno ohraniti in celo povečevati zaupanje zaposlenih. Varnost in zaščita sta bila ključna dejavnika v zadnji krizi, pri tem pa je bila poleg ekonomske varnosti na prvem mestu tudi osebna zdravstvena varnost. Zagotavljanje varnega okolja zaposlenim ni bilo nikoli bolj pomembno kot v teh časih in če je bil na začetku odziv na vse ukrepe, ki smo jih sprejeli, vprašljiv, in včasih ocenjen kot pretiran, se je na dolgi rok pokazalo, da je bil pravilen in predvsem ustrezen za ohranjanje varnosti in zdravja. Zaposleni to cenijo, zaupajo in zato ne iščejo nove sredine. Paradoks časa pa je, da je kljub krizi, in to ne le krizi zaradi virusa, ampak splošni krizi panoge zaradi pomanjkanja potrebnih komponent, ni mogoče najti novih sodelavcev. Trg delovne sile je prazen, kar kaže na to, da so vsa podjetja nekako sprejela odločitev ohranjanja delovne sile, kljub morebiti trenutnim problemom z naročili, kot jih vidimo v avtomobilski industriji.

4.    Kdo je za vas »talent«?

Od talenta na papirju po izboru ali ocenjevanju različnih testov do uporabnega talenta je precej dolga in selektivna pot. Baza je znana, ključni elementi izbire so usposobljenost, nabor znanj, pripravljenost za delo in zavedanje, da je vsak začetek težak. Na poti do uporabnosti pa je potrebnih veliko različnih obdelav, skozi katere se talent razvija, oblikuje, kali in definira v neko končno obliko. Pozitivno sem presenečen nad generacijami, ki prihajajo, v pogledu izrazite samozavesti, želje po dokazovanju, odločnosti. Talenti, ki jih z veseljem sprejmem v ožji krog, so ljudje drugačnega pogleda, prave hitrosti, predvsem pa energetsko nahranjeni sodelavci, ki spoštujejo vrednote in kulturo podjetja in hkrati prinesejo nove metode, nove poglede in nove poti za reševanje vsakodnevnih problemov. Zelo na kratko, talenti so iznajdljivi, pogumni, miselno pestri in si predvsem upajo!

5.    Kako ohranjate psiho-fizično kondicijo?

Obdelovanje samo ene gredice, kjer je polno plevela in dnevnih izzivov, lahko povzroča prekomeren stres, obenem pa prepreči zaznavo, kako lep je celoten vrt, če le znamo pogledati malo bolj od daleč. V poslu pogled od daleč pomeni največkrat pogled skozi časovno obdobje, kjer je mogoče pravilno oceniti spremembe in napredek. Relevantna ocena je tudi, če znamo pogledati v sosedov vrt in pri tem ne videti samo bolj zelene trave, ampak tudi najti področja, kjer je naš vrt lepši. Meni daje največ motivacije, energije in samozavesti zavedanje, da delamo dobro in hkrati spoznavamo, kaj lahko delamo še bolje. V kriznih časih je naloga vodij, da znamo motivirati sodelavce; to pa seveda najlažje počnemo, če smo sami motivirani in se znamo sami motivirati. Energetski naboj posameznika in možnost povečanja le tega je odvisen od njegovega genskega zapisa. Poleg individualnega naboja pa stavim predvsem na timski duh in energijo, ki jo lahko posamezni tim prinese v prostor. Uspešno zaključeni maraton nima smisla, če na cilju nimam nikogar, s komer bi nazdravil uspehu. Veliko pomembneje je, kadar skupaj pretečemo desetko, se ob tem zabavamo in na koncu veselimo skupnega uspeha.

Pripravila: strokovna služba ZKovI

INTERVJU

Aleš Bizjak, Poclain Hydraulics d.o.o., 

predsednik Upravnega odbora Združenja kovinske industrije

Julija smo za pogovor ujeli Aleša Bizjaka, predsednika Upravnega odbora Združenja kovinske industrije, s katerim smo na kratko poklepetali o preteklem letu in se dotaknili tudi načrtov za prihodnje. Celoten intervju spodaj...

 Vodenje podjetja v takem okolju je kot veslanje v brzicah. Dejansko vidiš samo do naslednje skale, ki se ji moraš izogniti.

Aleš Bizjak, predsednik upravnega odbora Združenja kovinske industrije.

Predsednik Upravnega odbora Združenja kovinske industrije kot najbolj pozitivno lanskoletno lekcijo omenja zavzetost zaposlenih, saj je prav ta v kriznem letu 2020 doprinesla k relativni stabilnosti podjetja, da tudi v kriznih razmerah ni v kakršnikoli meri zaustavljalo svojega dela.

»Ljudje so dobro delali, kljub vsem tveganjem in nejasnostim so ostali zavzeti; skupaj smo leto 2020 zaključili več kot uspešno. Ustregli smo tudi kupcem in hkrati uspeli stabilizirati poslovanje.«

Nadalje smo spregovorili o ohranjanju pozitivnega delovnega vzdušja in motivacije zaposlenih v podjetju, kjer Bizjak izpostavlja pomembnost komunikacije. Ne glede na razmere in nepredvidljivost teh – igra komunikacija ključno vlogo, tudi takrat, ko je jasno izraženo, da nihče ne ve, kaj pričakovati in kaj sledi.

»Vodenje podjetja v takem okolju je kot veslanje v brzicah. Dejansko vidiš samo do naslednje skale, ki se ji moraš izogniti.« 

Situacija z odjemalci v volatilnih časih je povzročila tudi določene spremembe v komunikaciji z odjemalci, ki so jo uspešno centralizirali na ravni mednarodnega koncerna. Tako so se izognili nepotrebnim nejasnostim in obenem celotno družbo uspeli zaščititi pred dezinformacijami. To je bilo izredno pomembno, saj tudi kupci sami niso vedeli, kaj dejansko potrebujejo.

Podjetje je imelo v koronskih razmerah dva načina dela – med samo pandemijo se je vzpostavilo maksimalno delo od doma. Vzpostavila se je komunikacija preko platforme Microsoft Teams, okrepila se je uporaba že prej uporabljenih konferenčnih sistemov, ki so se pri posredovanju aktualnih informacij izkazali kot zelo pomembni. V proizvodnji so se vzpostavile ožje proizvodnje ekipe, ki so omogočale osebno komunikacijo, ki je tako prevzela glavno vlogo. Direktor družbe Poclain Hydraulics še dodaja, da so konferenčni sistemi sedaj del nove normalnosti. Gre za nov pristop komuniciranja, ki nekoliko nadomešča osebno komuniciranje in imajo svoje pozitivne in negativne plati. V podjetju se ob sproščanju ukrepov poslužujejo tudi sestankovanja v fizični obliki.

Podjetje je za letošnje leto zaustavilo tekoča naročila, saj ta presegajo njihove kapacitete. Kljub temu ostajajo optimistični in predvidevajo močno nadaljnjo rast, kar jim predstavlja prihodnji izziv.

»Tržišče je res dinamično, rasti so težko predstavljive in imamo tudi pozitiven vpliv na nove projekte. Glavni izziv je vzpostavitev nadaljnjih kapacitet za leto 2022.«

Spregovorili smo tudi o omejitvah, ki prežijo na razvoj industrije na slovenskih tleh. Gledano z vidika današnjih razmer Aleš Bizjak kot največjo omejitev navaja razpoložljivo delovno silo, v prihodnosti pa se problem zaradi negativnih demografskih trendov ne bo bistveno izboljšal. Hkrati pravi, da je to tudi priložnost za industrijo, da prehaja v manj delovno intenzivno in bolj avtomatizirano, digitalizirano. Na daljši rok kot problematično izpostavlja sposobnosti lobiranja.

»Nujno moramo izkoristiti trende za boljšo avtomatizacijo,  digitalizacijo, za boljše proizvode z manj vloženega dela in več dodane vrednosti ter dvigniti dodano vrednost za zaposlenega. Če ne bomo izkazali ustrezne sposobnosti tako lobiranja kot prilagajanja novim razmerah, bomo imeli probleme pri nadaljnji rasti.«

Za konec smo direktorja žirovske družbe francoske skupine Poclain Hydraulics Group povprašali o interesu mladih za zaposlitev v industriji. Dejstvo je, da včasih težaško obarvano industrijsko delo ni več to, kar je bilo. Veliko je mladim privlačnih delovnih mest, saj so ta avtomatizirana, računalniško vodljiva, digitalizirana, se nahajajo v urejenem delovnem okolju, s proizvodnjo vrhunskih proizvodov in dostopom do najzahtevnejših tržišč in samih proizvodov. Nadalje Bizjak izpostavlja, da je odvisno od industrije same, kakšen ugled si bo zgradila. V kolikor se bo še naprej predstavljala kot nekaj umazanega, hrupnega, s čudnimi proizvodi, bo problematika z mlajšimi generacijami naraščala.  

»V kolikor bomo nadaljevali trende inoviranja, avtomatiziranja, digitalizacije in okoljske odgovornosti, bo kovinska industrija mlajši delovni sili še bolj privlačna.«

O POCLAIN HYDRAULICS

Skupina Poclain Hydraulics je ena vodilnih svetovnih skupin za razvoj in proizvodnjo hidrostatičnih sistemov prenosa moči, ki obsega razvoj in proizvodnjo hidravličnih motorjev z visokim navorom, hidravlične črpalke, ventile in elektronske krmilne komponente.

Družba Poclain Hydraulics d.o.o. Žiri je del francoske skupine Poclain Hydraulics Group, v kateri visoko usposobljeni strokovnjaki razvijajo in tržijo tehnološko najnaprednejše sisteme hidravličnega prenosa moči na globalnem trgu s proizvodnjo hidravličnih komponent in sistemov za najzahtevnejše kupce. V preteklih letih je center v Žireh veliko vlagal v raziskave in razvoj, da bi podprl in zagotovil prihodnjo rast na zahtevnih trgih, kjer so vrhunski izdelki predpogoj za obstanek.  Nov inovacijski center za ventile je bil odprt maja 2013, zaposluje pa strokovnjake različnih področij, ki prispevajo k razvoju novih izdelkov in njihovemu uspehu na trgu. V njihovem objektu je svoj prostor našel tudi laboratorij za testiranje prototipov, namenjen kritju strogih značilnih preizkusov in zahtev, ki so potrebni za potrditev življenjske dobe ventilov. Objekt, ki je namenjen inovacijam z integracijo proizvodnje omogoča močno kulturo sorazvoja izdelkov in procesov izdelave. Več o podjetju si lahko preberete tukaj.