Združenje kovinske industrije
MetalIn - ZVEN Združenje kovinske industrije

 

Vsebina:

 

  1. Stanje kovinske industrije v domačem prostoru
  2. Junija je beseda upravnega odbora tekla tudi o omejevalcih rasti
  3. Demonstracijski center Pametna tovarna
  4. Klub direktorjev junija v ospredje postavil 3D tisk kovin in njihov potencial uporabe v podjetju
  5. Kadrovski krog o vkrcavanju (onboarding) novih zaposlenih
  6. ORGALIMov prispevek Evropski komisiji k posvetovanju o zakonu o podatkih in njihovi rabi
  7. Zahteva po vajeništvu, ki bo kljubovalo negotovi prihodnosti
  8. Intervju z Alešem Bizjakom, predsednikom Upravnega odbora Združenja kovinske industrije
  9. Proizvodnja dejavnost Evroobmočja (PMI, avgust 2021)

Spoštovani člani in podporniki Združenja kovinske industrije

Osrednja tretjina leta se je pričela s popuščanjem spon kovid ukrepov. Podjetja kovinske industrije je ta oklep močno motil pri izpolnjevanju naraščajočih naročil …in končuje se v pričakovanju četrtega vala. Sev delta se trudi, da nas prisli v uporabo načrtov vedenja in ravnanja v podjetjih, ki smo jih sestavljali v začetku leta. Uporabo načrtov (A, B, C).

Vmes pa so smo z olajšanjem pogledali rezultate poslovanja kovinske industrije v 2020 – upad večine opazovanih parametrov za do 10% je sicer mnogo večji od želenega, a obenem mnogo manjši od tistega, ki smo ga strahoma pričakovali predvidevali spomladi.

Ob nepričakovani rasti naročil se izkazuje, da bo pomanjkanje usposobljenih kadrov predstavljalo enega ključnih omejevalcev rasti.  Na pobudo članov smo zastavili serijo izobraževanj, ki bodo skupaj z izmenjavo delujočih praks kadrovskim strokovnjakom v podjetjih v oporo in navdih pri krpanju vrzeli med kadrovsko ponudbo in povpraševanjem.

 

Z željo, da se vam po lepem poletju zgodi uspešna jesen.

mag. Janja Petkovšek
direktorica ZKovI

 

1. Stanje kovinske industrije v domačem prostoru

Osnovni podatki za leto 2020 za celotno kovinsko industrijo v primerjavi z letom poprej prikazujejo znaten padec večine opazovanih parametrov. V preteklem letu 2020 je kovinska industrija skupno zaposlovala 62.127 ljudi, kar pomeni zmanjšanje števila zaposlenih za 4,2 %.

 

Prihodki v celotni kovinski industriji so se, glede na prejšnje leto zmanjšali za 8,4 %, in znašajo 8,8 mrd €. Za 1,8 % se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšala tudi ustvarjena dodana vrednost, ki znaša 2,7 mrd €. Dobiček pred davki in obrestmi EBIT je manjši za 12,6 %, vrednost ROE znaša 9,6 %, ROA pa 4,5 %, kar je za skoraj 14 % manj kot lansko leto...

Več >>>

2. Junija je beseda upravnega odbora tekla tudi o omejevalcih rasti

Večina podjetij kovinske industrije se sedaj sooča z rastjo povpraševanja, ki presega zadana pričakovanja. Ob izpolnjevanju teh naročil pa podjetja omejujejo tako dobavni roki in cene vhodov kot tudi pomanjkanje usposobljenih sodelavcev.

Več >>>

3.  Demonstracijski center Pametna tovarna(UL FS LASIM)

Demo center Pametna tovarna predstavlja vse pomembne funkcije proizvodnega procesa. Sistem ob podpori umetne inteligence omogoča oddaljeno opazovanje proizvodnega procesa, kar je še posebej uporabno pri proučevanju, vzdrževanju in nadzoru nad delovnimi procesi.

Več >>>

4.Klub direktorjev junija v ospredje postavil 3D tisk kovin in njihov potencial uporabe v podjetju

 

3D tisk kovin je znan kot precej drag in zato primeren le za posebne primere kot so npr. prototipni kosi. Verjetno lahko pričakujemo, da se bo tovrstna tehnologija s časom pocenila. Na tržišču pridobivamo informacije, da je izdelava v določenih primerih smotrna že za manjše serije.

Kdaj in za kaj bo tehnologija 3D tiska kovin konkurenčna in primerna za serijsko proizvodnjo?

Več >>>

5. Kadrovski krog o vkrcavanju (onboarding) novih zaposlenih

Na julijskem srečanju strokovnjakov s kadrovskega področja je bila glavna tema učinkovito vključevanje novih sodelavcev v kolektiv. Današnji iskalci zaposlitve bistveno razlikujejo od tradicionalnih v več pogledih – in temu je potrebno prilagoditi kadrovske postopke...

Več >>>

6. Sodelovali smo: ORGALIMov prispevek Evropski komisiji k posvetovanju o zakonu o podatkih in njihovi rabi

Kot član družine tehničnih industrij, ki jo zastopa zveza ORGALIM smo sodelovali pri pripravi prispevka o digitalni transformaciji podpira lažji dostop do podatkov in njihovo uporabo v poslovnih odnosih med podjetji (B2B) in med državami (B2G). Olajšava mednarodnega prenosa in pretoka podatkov je namreč zelo pomembna pri medsebojno povezanem in soodvisnem digitalnem gospodarstvu. 

Organizacija, katere polnopravni članici sta od pristopa Slovenije k Evropski unijii tudi naše Združenje kovinske industrije in Zbornica elektronske in elektroindustije, je mnenja, da bi morala biti vloga zakonodajalca na tem področju omejena zgolj na ukrepe, ki bi spodbujali izmenjavo podatkov med podjetji. Hkrati bi morala biti kot vodilno načelo vsake nove pobude odnosov na trgu svoboda pogodbe, skupaj z zaščito intelektualnih pravic lastnin podjetij.

ORGALIM prav v tem aspektu zaznava neizkoriščen potencial znotraj Evropske Unije, ki bi omogočil lažjo avtomatizirano skupno rabo podatkov in združevanje v velikem obsegu, obenem pa izpostavlja tudi uveljavitev omejitev porabe teh storitev. Evropska komisija bi morala nadalje razvijati in ozaveščati o pomembnosti koncepta izmenjave podatkov in ugodnostih ter podjetja, ki jih tovrstna uporaba in izmenjava zanima, zagotavljati smernice in finančno podporo med njimi in javnim sektorjem EU.

Več >>>

7. Zahteva po vajeništvu, ki bo kljubovalo negotovi prihodnosti

V okviru evropske organizacije CEEMET, ki zastopa interese kovinske, inženirske in tehnološke industrije (MET), smo se skupaj z ostalimi evropskimi industrijskim združenji v tokratni objavi posvetili vprašanju prvorazrednega vajeništva po Evropi.

Eno leto po izbruhu pandemije COVID-19 evropski socialni partnerji tako v kovinski, inženirski, kakor tudi tehnološki industriji, obnavljajo svojo obljubo, s katero so zagotovili podporo prvorazrednega vajeništva po Evropi. Podaljšanje obljube pa združujejo s pozivom državam članicam, naj pozornost v prihodnjih časih ter med procesom okrevanja po pandemiji namenijo tudi vajeništvu.

Med številnimi posledicami koronske krize je tudi motnja poklicnega izobraževanja in usposabljanja po Evropi, predvsem pa nesorazmeren vpliv na mlade, ki se pripravljajo na vstop na trg dela. Kjer je bilo to le mogoče, so se podjetja posluževala raznovrstnih spletnih usposabljanj, namenjenim mladim in se po svojih najboljših močeh v danih okoliščinah trudila, da bi vajence čim prej vrnila v svoje izobraževalne centre in prodajalne.

Kljub trdi volji in izkazani prožnosti mlajših generacij, so se premnogi vajeniški položaji začasno zamrznili, če ne celo preklicali, kar je mlade delavce postavilo v negotove položaje. Število vajencev se je znatno pomanjšalo, kar pa podjetjem, ki so zaradi pandemije prav tako močno prizadeta, predstavlja povečanje tveganja izgube naslednjih generacij industrijskih delavcev.

Več >>>

8. Intervju: Aleš Bizjak, Poclain Hydraulics, predsednik Upravnega odbora Združenja kovinske industrije

Aleš Bizjak, predsednik Upravnega odbora Združenja kovinske industrije že več kot 6 let uspešno vodi žirovsko družbo Proclain Hydraulics s tristo zaposlenimi. Družba je prve znake okrevanja po koronski krizi zaznala že lansko jesen, močno pa se je zaradi krepitve tržnega deleža njihovih kupcev tudi letos okrepila rast povpraševanja. Njihova trenutno največja skrb je zagotavljanje kapacitet, s katerimi bodo lahko uresničili načrte za rast in zadostili povečanemu povpraševanju na trgu...

Celoten intervju >>>

9Proizvodnja dejavnost Evroobmočja (PMI, avgust 2021)

PMI ali Purchasing Managers Index je indeks, ki je izračunan na mesečni ravni vodij nabav. Prikazuje dejansko stanje proizvodnega sektorja, ki temelji na vprašalniku, ki je poslan največjim predstavnikom proizvodnih sektorjev. Zajema več kategorij: nova naročila, proizvodnja, zaposlovanje, dobava in zaloge.

V proizvodnem sektorju je po zadnjih podatkih moč zaznati znatno izboljšanje. Vrednost PMI se je iz julijske vrednosti 62,6 dvignila na 62,8. Kljub temu sektor beleži nadaljno širitev vse od meseca julija 2020. Podatki se delijo med potrošniške, vmesne proizvajalce in proizvajalce investicijskega blaga. Zaznana je višja vrednost PMI potrošniških izdelkov in nižja vrednost preostalih dveh sektorjev. Države, ki v zadnjih 3 mesecih beležijo najnižje vrednosti so Nizozemska, Italija, Španija, Francija in Grčija. Najvišje vrednosti beležijo v Avstriji, z vrednostjo PMI 63,9. V Nemčiji je stopnja rasti dosegla trimesečni vrh, Nizozemska in Grčija pa ohranjata svoji poziciji najhitreje rastočih držav Evroobmočja...

 

Celoten članek >>>

S prijaznimi pozdravi,
Ekipa ZKovI

Izdaja: Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje kovinske industrije
Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, zkovi@gzs.si