Združenje kovinske industrije

Sporočilo 07 - september 2021

PCT in testiranje zaposlenih 

14. september 2021

Na podlagi mnogih dilem in vprašanj je dan pred začetkom veljave novega odloka o načinu izpolnjevanja PCT pogoja direktorica Janja Petkovšek sklicala virtualno srečanje. Hitra in številčna odzivnost je potrdila nujnost in pomembnost srečanja. Direktorica je podala ključne informacije ter do sedaj znana navodila o pogojih zagotavljanja PCT pogojev v podjetjih in njihovi izvedbi. Udeleženci, ki so se v velikem številu odzvali vabilu, so v drugem delu ob vprašanjih izmenjali svoja mnenja in dileme.

 

Na srečanju je direktorica predstavila najnovejše informacije. Izpostavila je, da se z novim odlokom, ki je stopil v veljavo 15.9.2021, PCT pogoj širi na vse zaposlene in samozaposlene. Pogoj je izpolnjen ob predložitvi dokazila o prebolevnosti, cepljenju ali testu na virus SARS-CoV-2. Za opravljanje dela se zaposlenim kot PCT pogoj testiranja šteje tudi testiranje s testom HAG za samotestiranje. Med ostalim je bilo izpostavljeno, da morajo PCT pogoj dokazovati tudi osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi oz.  prisotni pri izvajanju dejavnosti v RS.

Stroški testiranja so sedaj pereča tema za marsikaterega delodajalca. Direktorica je pojasnila, da trenutno  zaposlenim teste za samotestiranje plača delodajalec, uporabniki storitev oz. dejavnosti pa jih plačajo sami. Sredstva za testiranje s HAG testi in PCR testi za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti (to so osebe, ki imajo kontraindikacije za cepljenje), kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, zagotavlja proračun RS.

Trenutni odlok veleva, da mora delodajalec od 15.9.2021 do nadaljnjega samotestiranje organizirati na delovnem mestu za zaposlene, ki ne izpolnjujejo PCT pogoja. Delodajalec izda Sklep  o testiranju oz. obveznem upoštevanju pogoja PCT na delovnem mestu. Čas in kraj samotestiranja določijo odgovorne osebe v podjetju, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, zaposleni pa morajo samotestiranje opraviti enkrat tedensko v enakih presledkih. Za namen samotestiranja mora odgovorna oseba posredovati zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis zaposlenega, ob tem pa je direktorica združenja večkrat opozorila na pomembnost varovanja osebnih podatkov. Rezultati testiranja s HAG testi za samotestiranje se ne vnašajo v Centralni register podatkov o pacientih in niso podlaga za pridobitev QR kode oz. digitalnega covid potrdila.

Opozorila je, naj bodo ob nabavi hitrih antigenskih testov za samotestiranje pozorni na certifikate. Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke razpolagajo z informacijami in seznamom IVD testov, ki so pridobili CE certifikat ter so s tem namenjeni končnim uporabnikom. Več si lahko preberete na naslednji povezavi Seznam testov  (JAZMP) .

Na podlagi prejetih vprašanj pa je preverila in predstavila tudi ceno in veljavnost antigenskih testov. Trenutni podatki na spletu kažejo gibanje cene med 3 in 11 evrov za samotestirni set, cena HAG testa je 12 evrov, cena PCR testa pa se giba med 70 in 100 evrov.

 Za konec je direktorica še izpostavila stališče GZS glede najnovejšega vladnega odloka. Mnenja so, da stroška testiranja ne bi smeli nositi delodajalci, marveč bi moral vsak posameznik, ki se brez utemeljenih zdravstvenih  razlogov ni odločil za cepljenje, prevzeti odgovornost in stroške lastnega testiranja.

 


Pripravila Strokovna služba ZKovI


Sporočilo 07 - september 2021


PCT in testiranje zaposlenih 

14. september 2021

Na podlagi mnogih dilem in vprašanj je dan pred začetkom veljave novega odloka o načinu izpolnjevanja PCT pogoja direktorica Janja Petkovšek sklicala virtualno srečanje. Hitra in številčna odzivnost je potrdila nujnost in pomembnost srečanja. Direktorica je podala ključne informacije ter do sedaj znana navodila o pogojih zagotavljanja PCT pogojev v podjetjih in njihovi izvedbi. Udeleženci, ki so se v velikem številu odzvali vabilu, so v drugem delu ob vprašanjih izmenjali svoja mnenja in dileme.

Na srečanju je direktorica predstavila najnovejše informacije. Izpostavila je, da se z novim odlokom, ki je stopil v veljavo 15.9.2021, PCT pogoj širi na vse zaposlene in samozaposlene. Pogoj je izpolnjen ob predložitvi dokazila o prebolevnosti, cepljenju ali testu na virus SARS-CoV-2. Za opravljanje dela se zaposlenim kot PCT pogoj testiranja šteje tudi testiranje s testom HAG za samotestiranje. Med ostalim je bilo izpostavljeno, da morajo PCT pogoj dokazovati tudi osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi oz.  prisotni pri izvajanju dejavnosti v RS.

Stroški testiranja so sedaj pereča tema za marsikaterega delodajalca. Direktorica je pojasnila, da trenutno  zaposlenim teste za samotestiranje plača delodajalec, uporabniki storitev oz. dejavnosti pa jih plačajo sami. Sredstva za testiranje s HAG testi in PCR testi za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti (to so osebe, ki imajo kontraindikacije za cepljenje), kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, zagotavlja proračun RS.

Trenutni odlok veleva, da mora delodajalec od 15.9.2021 do nadaljnjega samotestiranje organizirati na delovnem mestu za zaposlene, ki ne izpolnjujejo PCT pogoja. Delodajalec izda Sklep  o testiranju oz. obveznem upoštevanju pogoja PCT na delovnem mestu. Čas in kraj samotestiranja določijo odgovorne osebe v podjetju, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, zaposleni pa morajo samotestiranje opraviti enkrat tedensko v enakih presledkih. Za namen samotestiranja mora odgovorna oseba posredovati zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis zaposlenega, ob tem pa je direktorica združenja večkrat opozorila na pomembnost varovanja osebnih podatkov. Rezultati testiranja s HAG testi za samotestiranje se ne vnašajo v Centralni register podatkov o pacientih in niso podlaga za pridobitev QR kode oz. digitalnega covid potrdila.

Opozorila je, naj bodo ob nabavi hitrih antigenskih testov za samotestiranje pozorni na certifikate. Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke razpolagajo z informacijami in seznamom IVD testov, ki so pridobili CE certifikat ter so s tem namenjeni končnim uporabnikom. Več si lahko preberete na naslednji povezavi Seznam testov  (JAZMP) .

Na podlagi prejetih vprašanj pa je preverila in predstavila tudi ceno in veljavnost antigenskih testov. Trenutni podatki na spletu kažejo gibanje cene med 3 in 11 evrov za samotestirni set, cena HAG testa je 12 evrov, cena PCR testa pa se giba med 70 in 100 evrov.

 Za konec je direktorica še izpostavila stališče GZS glede najnovejšega vladnega odloka. Mnenja so, da stroška testiranja ne bi smeli nositi delodajalci, marveč bi moral vsak posameznik, ki se brez utemeljenih zdravstvenih  razlogov ni odločil za cepljenje, prevzeti odgovornost in stroške lastnega testiranja.


Pripravila Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 06 – 2021 (junij 2021)

Kovinska industrija: Klub direktorjev junija v ospredje postavil 3D tisk kovin – potencial uporabe v podjetju

3D tisk kovin je znan kot precej drag in zato primeren le za posebne primere kot so npr. prototipni kosi. Verjetno lahko pričakujemo, da se ta tehnologija s časom ceni. Na tržišču pridobivamo že informacije, da je izdelava v določenih primerih smotrna že za manjše serije. Kdaj in za kaj bo tehnologija 3D tiska kovin konkurenčna in primerna za serijsko proizvodnjo?


V okviru junijskega srečanja Kluba direktorjev smo v ospredje postavili uporabnost 3D tiska kovin v podjetjih. Najprej smo opravili standardni pregled poslovanja podjetij v prvi polovici letošnjega leta, kjer so direktorji izpostavili svoje dosežke ter orisali ključne omejitve, s katerimi se soočajo pri nabavi vedno dražjih surovin, pomanjkanju materialov ali polizdelkov ter težavah pri logistiki in transportu, ki botrujejo razlogom k dvigu cen za slovenske proizvode in storitve. Večina direktorjev je pri tem opozorila še na težave pri zaposlovanju usposobljenih  kadrov, ki jih pri nas kronično primanjkuje.   

Potenciali tehnologije 3D tiska kovinskih materialov, prof. dr. Edvard Govekar in prof. dr. Iztok Golobič

Na Fakulteti za strojništvo UL so letos spomladi instalirali industrijski 3D tiskalnik kovin s procesom selektivnega laserskega taljenja (SLT) LASERTEC 30 SLM proizvajalca DMG MORI, ki trenutno omogoča izdelavo komponent v iz AL, Ti, orodnega in nerjavnega  jekla  v volumnu  do 300 mm3. Nakup naprave so na FS realizirali v okviru konzorcija 7 laboratorijev s široko paleto razvojnih kompetenc, sredstva zanj pa je poleg FS zagotovila še ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Konzorcij laboratorijev pokriva celotno verigo procesov tehnologije izdelave, vse od snovanja funkcijsko in geometrijsko optimiranih 3D tiskanih komponent, termomehanskega in mikrostrukturnega modeliranja, optimizacije parametrov procesa SLT, do ustrezne po-obdelave in trajnostnih testov izdelanih komponent. V procesu nabave so še moduli za dodatne razpoložljive materiale in programska oprema za hitro optimizacijo procesnih parametrov v odvisnosti od materiala in topologije izdelka. Novi 3D tiskalnik na FS uporabljajo za raziskave vseh procesov v verigi izobraževanja ter razvoju novih izdelkov ter optimizaciji obstoječih. Pri uvajanju in uporabi tehnologije SLM 3D tiska se povezujejo tudi s slovenskimi podjetji.

Prof. dr. Edvard Govekar je izpostavil, da so na fakulteti zasledovali cilj, kako tehnologije čim prej prenesti v industrijsko okolje in pri tem pokriti vse procese, od snovanja do izvedbe 3D tiska, obdelave in testiranja izdelka. Sam nakup naprave in 3D tiskanje različnih izdelkov namreč ni dovolj, pri tehnologiji je treba vključiti tudi vsa bazična inženirska znanja. V okviru dodajalnih tehnologij je predstavil dva najbolj aktualna procesa, SLM in LDD, njune prednosti in slabosti ter primere uporabe te tehnologije v različnih panogah. Ta pomeni velik potencial pri izboljšavah obstoječih ter pri snovanju, raziskavah in razvoju novih inovativnih izdelkov v industrijskem okolju, kjer je povezanost in projektno sodelovanje akademske in industrijske sfere izjemnega pomena. Končni izdelki so z uporabo tehnologije 3D tiska kovinskih materialov večfunkcionalni in zagotavljajo visoko dodano vrednost. Z njihovo uporabo je tudi Slovenija na poti v digitalno in zeleno trajnostno industrijsko okolje.