Združenje kovinske industrije
Sporočilo 05 - April 2022

Klub direktorjev ZKovI: z direktorjem energetske družbe o aktualnem stanju na trgu energentov; o stanju na trgu vhodnih materialov in surovin

14. april 2022

Na 24. rednem srečanju kluba direktorjev ZKovI, smo se z uglednim gostom iz slovenskega energetskega podjetja pogovarjali o aktualnem stanju na trgu energentov. Drugi del srečanja je bil namenjen aktualnemu stanju na trgu vhodnih materialov in surovin.

Zemeljski plin je eden izmed ključnih energentov v predelovalni industriji. Celotna Evropa je zelo odvisna od ruskih energentov, saj uvozi skoraj polovico ruskega plina, tretjino nafte ter približno dve tretjini črnega premoga. Na kratek rok to pomeni, da je uvoz takšnih količin nenadomestljiv. Dodatne sankcije proti Rusiji, visoka poraba energentov v Evropi, visoke cene prevoza plina iz drugih držav (predvsem iz ZDA), zaloge plina v skladiščih in hranilnikih na rekordno nizkih ravneh – vse skupaj ima velik vpliv na volatilnost cen energentov v zadnjem obdobju. Tudi dobava iz ruskih plinovodov je na eni izmed najnižjih ravni doslej, kar povzroča velik primanjkljaj ter slabe obete za prihodnost. Navkljub vsem naštetim dejavnikom, pa se poraba ne umirja in še vedno narašča. S soodvisnostjo cen emisijskih kuponov in električne energije, se tudi cena električne energije strmo dviga. Priča smo razmeram na trgu kot jih še ni bilo, odkar se je sprostil trg z energenti. Zaradi vseh teh  sprememb, ki se odvijajo na globalni ravni, lahko pričakujemo več investicij v OVE, jedrske elektrarne ter podaljšanje delovanja termoelektrarn (premog je še vedno »relativno« poceni in ga je dovolj). Kje je meja, ko se bo stanje vsaj umirilo je težko napovedati, saj osnove ne izhajajo iz racionalnih okoliščin.

Drugi del srečanja je bil v znamenju volatilnosti trga vhodnih materialov in surovin, kjer trenutno stanje ne kaže znamenja umiritve cen. Zaradi zapiranja Rusije in Ukrajine pa se konstantno pojavljajo težave z dobavo nekaterih surovin. Problematične so litine, saj primanjkuje osnovnega materiala, livarne pa imajo vedno več težav zaradi naraščanja cen energije. Več dinamike se sicer pozna pri financiranju v repromaterial, ki ga je  potrebno nabaviti takoj, vendar roki dobav niso znani, enako tudi cena, odgovornost kupcu pa na koncu pade samo na proizvajalca. Veljavnosti ponudb imajo kratke roke, vsi imajo dodatne energetske stroške, hkrati pa trd pristop uveljavljanja cen (zaenkrat) pri naročnikih ne pride v poštev, če jih podjetja želijo obdržati. Ogromno težav se nanaša tudi na pomanjkanje polprevodnikov, zato je bil dodaten izpad proizvodnje kar nekako pričakovan. Nestabilne razmere ustvarjajo dodatno negotovost na trgu energentov, surovin in materialov, kar ima in bo posledično tudi imelo močan vpliv na nadaljnje poslovanje celotne industrije. Tudi če bi imeli kristalno kroglo žal ne moremo vedeti kako bo jutri, zato so kakršnekoli napovedi nehvaležne: toda podjetja še vedno polagajo določeno mero upanja na pozitiven obrat v prihajajočem obdobju.

Naslednje srečanje kluba direktorjev se bo odvilo junija, in sicer v živo.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 04 - Marec 2022 

S predsednikom uprave Kovintrade o aktualnem gibanju cen surovin in materiala

18. marec 2022

Z gostom iz enega vodilnih trgovcev na področju metalurških polproizvodov na slovenskem trgu, smo se tokrat pogovarjali o aktualnem gibanju cen vhodnih surovin in materialov. Beseda je tekla o razlogih nadaljnjega višanja cen surovin in materialov, ki se še ne umirja, težavah pri dobavljivosti le-teh ter napovedih in ocenah za naprej.

Čeprav se je še pred kratkim kazala določena umiritev rasti cen, pa je povzročena panika ob aktualni rusko-ukrajinski krizi, stanje dodatno poslabšala. Prekinitev dobavnih verig je povzročila veliko pomanjkanje določenih surovin za industrijo. Nekateri dobavitelji so se v vmesnem času že usmerili na druge vire in trge, vendar sta največja težava transport in predvsem čas dobave. S predelavo odpadnega železa za potrebe podjetij se sicer poizkuša nekoliko omiliti situacijo, vendar se tudi tukaj počasi nakazuje trend višanja cen zaradi velikega povpraševanja in pa tudi določenih špekulacij. Če k temu dodamo še hitro zmanjševanje dobav ključnih surovin iz vzhoda, turbulentno gibanje cen le-teh znotraj samih dobavnih verig in dokler bo strošek prevoza skoraj na enaki ravni kot cena kupljenega materiala, bo trend rasti cen v naslednjem obdobju obrnjen še nekaj časa navzgor.

V razpravi so prisotni direktorji izrazili precej zaskrbljenosti zaradi aktualne situacije, ki je za vse trenutno velika »neznanka« ter prinaša precej negotovosti za prihodnost poslovanja. Na podjetja imajo trenutne razmere večji negativni vpliv, kot ga je imela sama »korona«. Zaradi težav, ki jih imajo znotraj dobavnih verig, visokih stroškov transporta ter naraščajoče inflacije, so podjetja prisiljena k iskanju različnih, za njih neugodnih rešitev in so primorana čakati na stabilizacijo razmer. Prenos višjih cen zaradi povečanja stroškov na kupca bo sicer zahteven, vendar žal nujno potreben. Dodatna ovira, ki je stalno prisotna, pa je že od prej poznana težava s pomanjkanjem kadrov.

Ob zaključku so se vseeno vsi udeleženci strinjali, da napovedi kupcev za prihodnje poslovanje vlivajo določen optimizem, gospodarstvo pa bo še naprej iskalo pot iz krize in jo bo tako kot do sedaj, tudi našlo.

Pripravila: strokovna služba ZKovI


Sporočilo 03 - Marec 2022


Aktivnost v združenju in klubu direktorjev glede problematike dobav pločevine…

4. marec 2022

Na osnovi sporočila člana in telefonskih klicev z enako vsebino »pločevine ni«, smo takoj sklicali klub direktorjev na katerem smo v razgovoru ugotovili, da je problem širši. Nekatera podjetja so nanj že naletela, nekatera pa o takih zadregah slišijo iz svojih evropskih partnerskih podjetij.

Stalni dobavitelji pločevin ne dajejo ponudb za izdobave od meseca aprila dalje. Razlogi so v zmanjšane outputu evropskih jeklarn in železarn, ki so v veliki meri (več kot 50%) vezane na vhodne materiale iz Rusije in Ukrajine. Nekatere železarne npr. Voestalpine, ki svoje vhode kupujejo prekomorsko (Avstralija, Brazilija,) v poslovanju niso opazili večjih zastojev.

Da bi si po svojih močeh pomagali, so se člani kluba dogovorili, da bodo bilateralno pogledali možnosti dopolnitve nujnih materialov, ki jih morda imajo v svojih skladiščih. Glede na to, da se v Španiji, ki je četrta evropska proizvajalka železnih polproizvodov, železarski obrati zapirajo, je za pričakovati povečano disruptivnost na evropskem trgu. Špansko združenje jeklarjev sporoča, da ob tako ekstremnih cenah elektrike, obrati ne morejo več poslovati rentabilno. Uporabljajo velik nabor prijemov za reševaje situacije: od prekinjanja dela v času najvišjih cen elektrike do omejevanja proizvodnje na tri dni v tednu, kapitalskih povezovanj in tudi zapiranj. Od treh največjih železarn v Italiji, ki sodi med največje tri proizvajalke jekla v EU, ki jih je 66% vezanih na vhode iz Ukrajine. Tamkajšnji oboroženi spopad ima torej poleg humanitarne tragedije, tudi globalno gospodarsko dimenzijo.

Pripravila Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 02 - Februar 2022


Klub direktorjev z gostom, g. Danijelom Levičarjem iz GEN Energije, glede cen energentov in z njimi povezanimi izzivi kovinarjev

17. februar 2022

V sklopu drugega srečanja klubov ZKovI v letu 2022, smo obravnavali problematiko alarmantnega porasta cen energije. Cene energije so nestanovitne, podjetja pa se v takih negotovih časih na to težavo zelo težko prilagajajo. Ker želimo kovinarji imeti aktualne in verodostojne informacije o trenutni situaciji glede energentov ter kako bodo le-te vplivale na poslovanje v prihodnosti, smo povabili strokovnjaka na tem področju, g. Danijela Levičarja iz GEN Energije, da predstavi širšo sliko glede cen energentov danes in v prihodnje.

Predstavil je poglavitne razloge za energetsko krizo, trenutne trende ter posledični vpliv na končne odjemalce. Izpostavil je, da se je do decembra 2021 zgodila podražitev plina za 1.000%.  Le pri naftnih derivatih ni bilo hudih anomalij pri ceni na trgu surovin. Plin je poskočil prvotno zaradi manjšanja zalog. Poleg tega se je cena kuponov CO2 povečevala vse od začetka leta 2021, kar je dodatno poganjalo ceno plina - cena kuponov se  približuje 100 EUR na tono. Draženje plina je povzročilo večjo porabo premoga, kar pa je pripeljalo tudi do rasti cen premoga.

Močan zagon gospodarstva po covidu je vplival na večjo rabo energentov (največ plina), s čimer se je povečevala cena vseh energentov. Poraba plina je vse od leta 2017 do 2021 padala, nato pa skokovito narasla. Manj ko je bilo plina, večje je bilo povpraševanje tako poslovnih kot gospodinjskih odjemalcev. Plinohrami, kjer se shranjuje plin za kasnejšo porabo, so bili v lanskem letu daleč najbolj prazni v zgodovini. Zaloge plina so se v 2021 drastično zmanjševale ter se počasneje kot ponavadi polnile. V 2021 se je začela poraba plina drastično zmanjševati, saj je postal predrag, porabniki pa so se preusmerili na druge, cenejše energente. Stanje preusmerjanja se je sedaj nekoliko umirilo, v februarju pa je poraba plina in ostalih energentov dosegla leto 2017.

Cene elektrike v 2022 ostajajo na rekordni ravni. Nestabilnosti sistema povzročajo prokurzorji: medtem, ko je na severu velik primanjkljaj električne energije, je ima jug dovolj (dosti naravnih virov). Posledica sta redukcija in zagon rezervnih kapacitet. Trg napoveduje določeno sprostitev cen električne energije in plina v prihodnosti, ustalitev cen se bo odvila na nivoju 40-50/€MWh, in sicer za oba energenta podobno, cene pred pandemijo pa se ne bodo vrnile. Predvideva se, da se bo cena do leta 2025 ustalila na okoli 100€/MWh. Ocena trendov naraščanja ali padanja cen bo temeljila na povpraševanju in odjemu; ponudbi in proizvodnji; pritiskom EU glede CO2 kuponov; normalizaciji plinohramov do konca leta; morebitnih izrednih dogodkih (npr. ukrajinska napetost). Cena el. energije pa naj bi se v tem letu vseeno stabilizirala brez kakšnih nepričakovanih skokov.

Vpliv na končne odjemalce bo imel enosmerno zgodbo – cene energentov na trgu se bodo najprej odrazile pri poslovnih odjemalcih, pri gospodinjskih odjemalcih pa se bo cena odrazila z določenim zamikom. Trg energentov v krizi ni odreagiral pravilno, zato je potreben reforme: visoka volatilnost trga zahteva dobro strategijo zaščite odjemalcev, nestabilnost energentov pa žal ni pozitivna vzpodbuda za nove investicije. Kratkoročni mehanizmi so v rokah regulatorjev trga, kar pa je le obliž na trenutno situacijo. Dolgoročni mehanizmi (primerna energetska mešanica, vzpodbuda za finančne mehanizme – taksonomija) so tisti, ki prinašajo stabilnost in zadostne kapacitete, s čimer se bo ohranjala zanesljivost oskrbe.

V drugem delu so sledila vprašanja za gosta s strani prisotnih direktorjev. Eno zmed vprašanj je bilo nadaljnja rast porabe z elektrifikacijo avtomobilov. Rast porabe električne energije se bo z elektrifikacijo avtomobilov dokaj pospešila, v 2022 naj bi se celo podvojila. Glavni razlog je prenos iz enega na drug energent (bencin-elektrika), s tem pa se povečuje tudi poraba elektrike. Z vsakim prenosom energenta oz. t.i. učinkovito rabo energije se poveča rast drugega energenta, ker se prejšnji opušča (nove tehnologije)

V nadaljevanju smo se z gostom dotaknili vprašanja lastne oskrbe z elektriko, predvsem sončnih celic. Zadnje čase s trgov prihajajo različne informacije ali je to še smotrno in učinkovito. Spreminja se regulativa, in sicer letno »netiranje« električne energije ne bo več možno. Glavna težava je problem  shranjevanja energije v distribucijskem omrežju. Potrebna je tudi korekcija regulatornega sistema, saj je vsaka hiša oz. porabnik specifičen glede na navade porabe, investicije pa se ponavadi izvajajo za obdobje 20 do 25 let. OVE prispevek (400 mio €) naj bi omogočil določene razbremenitve, zagovarjati bo potrebno projekte, ki so najbolj učinkoviti, največja težava pa je, da energije v današnjem elektrosistemu ni možno shranjevati (mogoče nekoč z baterijami), zato se ta izenačuje glede na proizvodnjo in porabo. Kot vedno, bo na ceno vplivala zanesljivost oskrbe v prihodnje.

Ob koncu predstavitve, se je direktorica zahvalila gostu za konstruktivno sodelovanje ter njegov čas. Direktorji so bili enotnega mnenja, da sta bila tako tema, kot sogovornik prava. Vsebina je bila aktualna, razumljiva in uporabna. Svojo zaskrbljenost in bojazen so izrazili predvsem glede nadaljnje usode oziroma ukinitve sončnih elektrarn ter dejstva, da bodo visoke cene energije vztrajale še kar nekaj časa; cena le-te pa naj bi bila v prihodnosti tudi dvakrat večja, kot je danes. Kot eno izmed možnih rešitev je bila navedena izgradnja sončnih elektrarn in hranilnikov, kjer bi določeno energijo lahko hranili dalj časa. Na ta način bi lahko deloma ublažili posledico dviga cen energentov ter zagotovili oskrbo za določen čas.

Po pozitivni evalvaciji srečanja se je direktorica zahvalila vsem prisotnim ter jih povabila na naslednje srečanje v aprilu.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 01 - Januar 2022


Srečanje kluba direktorjev: problematika visokih cen energentov; socialni dialog (aktualno stanje)

12. januar 2022

V sklopu prvega srečanja kluba direktorjev ZKovI v letu 2022 smo obravnavali dve temi, in sicer problematiko alarmantnega porasta cen energije ter aktualno stanje na socialnem dialogu.

Porast cen energije se žal nadaljuje tudi v začetku leta 2022, Vlada pa še vedno preučuje ali in v kolikšni meri bo pomagala gospodarstvu zaradi vala rasti cen energentov. Podjetja se v takih negotovih časih na to težavo težko prilagajajo, pomanjkanje jasne strategije na področju proizvodnje energije v Sloveniji pa jim pri tem zagotovo ni v pomoč. Kovinarji želimo podati aktualne in verodostojne informacije o trenutni situaciji v naših podjetjih: kakšne posledice prinašajo visoke cene energije ter kako le-te vplivajo na poslovanje, zato bomo sodelovali v akciji GZS: pomoč države.

Glede na izčrpno poročilo o socialnem dialogu na klubu direktorjev v decembru 2021, smo člane tokrat seznanili le z zadnjim predlogom novega aneksa, ki je v fazi potrjevanja na strani organov delojemalske strani. Predvidevamo, da bo predlog, ki je v skladu z mandatom UO, potrjen in objavljen še v mesecu januarju.

Na koncu srečanja so prisotni izpostavili tudi svojo zaskrbljenost glede višine minimalne plače za leto 2023, ko je predvidena revizija vsebine »inflacijske košarice«. Podjetja imajo veliko težav tudi s predvidljivostjo glede vrednosti minimalne plače in inflacije, saj sta znani šele januarja, zato ju ni moč upoštevati v poslovnih načrtih podjetij. Skozi predstavitve mnenj smo na srečanju imeli priložnost pokukati tudi v različne plačne modele.

Pripravila Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 09 - December 2021

 

20. jubilejni Klub direktorjev Združenja kovinske industrije

V okviru ustaljenih aktivnosti, ki jih v Združenju kovinske industrije izvajamo v okviru naših ekspertnih skupin, smo se 2. decembra znova srečali s predstavniki uprav in menedžmenta podjetij v okviru Kluba direktorjev, tokrat na jubilejnem, že dvajsetem po vrsti. Obravnavane teme smo postavili v okvir letnih realizacij podjetij ob kazalnikih uspešnosti in izzivih, ki bodo sovpadali z  njihovimi razvojnimi potenciali pri uresničevanju zastavljenih načrtov v prihodnjem letu.     

Velik poudarek srečanja je bil na določilih nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Vlada RS sprejela konec letošnjega aprila in z njim opredelila tudi prednostna razvojna področja, ki naj bi pospešila okrevanje slovenskega gospodarstva ter spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Na področju digitalne preobrazbe NOO sicer predvideva za 56,6 milijonov evrov naložb, vendar je glavnino sredstev namenila javnemu, le 20 % pa zasebnemu sektorju. Med tremi vrstami investicij je s 44 milijoni evrov najobsežnejša naložba povezana z javnim razpisom za digitalno transformacijo podjetij, ki je zanimiva tudi za kovinsko industrijo. Javni razpis bo namenjen velikim in srednje velikim podjetjem, ki bodo izvajala stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo predvidoma v okviru 20 konzorcijev in v sodelovanju z malimi inovativnimi startup ali scaleup podjetji in podpornimi okolji. V združenju smo direktorjem predstavili pogoje sodelovanja ter definirali stroške, ki jih bodo sodelujoča podjetja lahko uveljavljala pri pridobitvi nepovratnih sredstev. Višina subvencij naj bi znašala od 1-2,5 milijona evrov na konzorcijski projekt. Predvidena je seveda tudi kombinacija z inovativnimi in razvojno raziskovalnimi projekti (RRI) ter regionalnimi in shemami za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Podjetja bodo morala za pridobitev sredstev ob uporabi naprednih tehnologij ter trajnostni usmerjenosti izkazovati tehnološko krepitev ter doseganje večje učinkovitosti, produktivnosti in konkurenčnosti, v te procese pa bodo vključena tudi vodstva podjetij in strokovno ter tehnično usposobljeni zaposleni z digitalnimi kompetencami. Dodatno bodo morala podjetja v okviru konzorcija upoštevati še druge pogoje in izpolnjevati trajnostna okoljska merila, izkazovati kazalnike prehoda v krožno gospodarstvo in vpeljevanja elementov industrije 5.0. Združenje kovinske industrije bo prevzelo aktivno vlogo B2B povezovalca med podjetji iz kovinske industrije in IKT podjetji, ki bodo potencialni partnerji v predvidenih projektih v okviru konzorcija.

V nadaljevanju smo prisotne seznanili s stanjem pogajanj v panogi kovinske industrije s SKEI v letu 2021 glede dviga najnižje osnovne plače (NOP) v letu 2022 ter višine pripadajočega regresa. NOP naj bi na predlog sindikatov tako uskladili z rastjo življenjskih stroškov, saj se te za razliko od osnovnih in minimalnih plač niso spremenile že od decembra 2018. Zaradi različnih plačnih modelov dvig NOP v določenih kovinarskih podjetjih močno vpliva na obstoječo plačno strukturo, zato bodo potrebne ustrezne prilagoditve.

V okviru Kluba direktorjev smo zatem ocenjevali še vsebine, ki smo jih obravnavali na naših letošnjih srečanjih. Direktorji so pridobljene uporabne informacije in analize trgov, ki jim jih redno posredujemo v združenju, prepoznali kot nadvse dobrodošle in koristne. Te so povezane z aktualnimi ekonomskimi trendi na globalnem in lokalnem trgu in vključujejo tako nabavne verige kot tudi dobavne roke in logistiko. Še posebej dragocena je tudi medsebojna izmenjava mnenj, ki jo direktorji toplo pozdravljajo, zlasti ko gre za tveganja ali negotovosti pri preskrbi z vhodnimi materiali in komponentami, stanju zalog surovin in izdelkov, formiranju cen, prilagajanju proizvodnih procesov ter za problematiko s pomanjkanjem kadrov, s katerimi se sooča večina podjetij v panogi kovinske industrije. Ker so na sestankih poleg rednih prisotni tudi pridruženi člani združenja, je vpogled v stanje na tržišču na podlagi njihovih izkušenj še toliko bolj poglobljen in večplasten.

Direktorji so kot pozitivno ocenili tudi delo drugih ekspertnih skupin, ki delujejo v okviru združenja, kot so Digi obroč, Forum nabavnikov in predvsem Krog kadrovikov, kjer lahko vodje posameznih oddelkov ali služb vsak na svojem področju obravnavajo tudi bolj specifične teme in predstavljajo primere dobrih praks.  

V sklepnem delu srečanja smo ob izteku leta v ospredje postavili še aktualne poslovne prognoze v EU za leto 2022 ter prisluhnili načrtom, ki jih bodo kovinska podjetja skušala realizirati v prihodnjem letu. Ker je trenutno pri nas izjemno aktualna problematika visoke rasti stroškov energentov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, smo na srečanju obravnavali še predlog sheme pomoči za gospodarstvo, ki jo pripravlja GZS v sodelovanju z odločevalci z namenom, da bi država vendarle oblikovala pomoč tudi za prizadeta podjetja ter začasno krila del porasta teh stroškov. Na zadnjem letošnjem sestanku smo dokončno potrdili tudi termine naših rednih srečanj v prihodnjem letu, ki pa jih bomo glede na morebitne potrebe še sproti dopolnjevali.

Sporočilo 08 – oktober 2021


KLUB DIREKTORJEV

6. oktober 2021

V okviru oktobrskega srečanja Kluba direktorjev so člani obravnavali štiri aktualne teme: aktuialno na področju »covid in PCT v podjetju«, s čimer se je v drugi polovici septembra intenzivno ukvarjal krog kadrovikov. Srečanji sta bili izvedeni dan pred in teden po začetkom veljave novega odloka, pri čemer je hitra in številčna odzivnost potrdila nujnost in pomembnost srečanja. VEČ… 

Sledila je predstavitev trenutnega stanja na socialnem dialogu, kjer je direktorica predstavila  srečanje med vodstvom pogajalske skupine SKEI in vrhom ZKovI. Problem, na katerega podjetja vse bolj opozarjajo, je ta, da delavci ne poznajo razlike med najnižjo osnovno plačo in svojo izplačano plačo. Ob navedeni pereči problematiki je direktorica predstavila osnutek komunikacijskega načrta, katerega bi podjetja lahko uporabila z namenom zmanjšanja nejevolje med delavci. Komunikacijski načrt bo vseboval navodila in napotke, kako delavcem na preprost način predstaviti razliko med NOP in OP. Problem se namreč izhaja iz pomanjkljivega znanja: zaposleni so prepričani, da dvig NOP sam po sebi pomeni dvig plače. Zaposleni se ne zavedajo, da so OP v večini podjetij že v osnovi višje kot NOP - namen načrta je tako pojasniti razliko in s tem zmanjšati pritisk na posamezne delodajalce.

Nekaj besed je bilo namenjenih tudi težko pričakovanemu razpisu za digitalno transformacijo podjetij, katerega objava je obljubljena v zadnjem kvartalu. Na razpisu bodo lahko kandidirala velika in večja srednje velika podjetja, ki bodo V KONZORCIJIH z malimi inovativnimi ali start-up in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo podjetij. Za konzorcijski projekt bodo lahko prejeli med 1 mio in 2,5 mio evrov subvencije. Razpis bo objavljen po obstoječih shemah državnih pomoči, in sicer bo kombinacija RRI pri stroških dela ter regionalne ali MSP sheme pri investicijskemu delu.

Nato je direktorica na kratko predstavila na pobudo UO: zgledu kadrovske in nabavniške skupine bomo oblikovali tudi skupino Zeleno-ustvarjalno-pametno, z delovnim imenom digi obroč. Fokus njenega delovanja bodo izbrani sogovorniki in izmenjava izkušenj med strokovnjaki, ki so v podjetjih zadolženi za digitalno preobrazbo (najsi za produktivnost ali razvoj; digitalizacijo proizvodnje, robotizacijo, virtualne dvojčke, senzorji in aktuatorji,..). Udeležence srečanja je povabila, da posredujejo kontakte svojih strokovnjakov, ki bodo sodelovali v tej skupini.

Zadnja obravnavana tematika na srečanju je bila obnovitev srečanja foruma nabavnikov s predsednikom uprave Kovintrade, ki se je osredotočalo na gibanje cen vhodnih surovin in materialov. Pri tem je direktorica na kratko povzela, da so se jeklarne v preteklosti, ko je bila ponudba večja od povpraševanja, soočale z nizkimi cenami materialov in posledično z izgubo. To je vodilo k zaprtju železarn in padcu proizvodnje, posledično pa je bilo manj kapacitet za proizvodnjo surovin. Hkrati se je v vmesnem obdobju zgodila »korona« ter nepričakovana visoka gospodarska rast na Kitajskem. Surovin je začelo primanjkovati, zaradi zapiranja jeklarn ni bilo več dovolj lastnih kapacitet za proizvodnjo, istočasno pa se je povečalo povpraševanje po določenih surovinah. Na vse podane dejavnike se je celoten svetovni trg odzval z drastičnim povišanjem cen surovin in materialov. VEČ…

Sledila je osrednja točka vsakega klubskega srečanja – diskusija, v kateri so direktorji izpostavili, da je glede naročil tržna situacija dobra. Vsi so zadovoljni s prebujanjem trga in z rastjo naročil, saj jim to omogoča boljše poslovne rezultate v primerjavi s predhodnim letom in pričakovati je nadaljevanje trenda rasti naročil tudi v prihajajočem letu.

Problem, katerega opažajo, je omejitev rasti zaradi pomanjkanja delovne sile. Vsi so se  strinjali,  da vlada splošno primanjkovanje kadra (ne le usposobljenega, ampak tudi takega, ki bi ga lahko usposobili). Glede na rast naročil bi lahko realizirali boljše rezultate, vendar kadra ni. Soočajo se s problematiko odhajanja in zadrževanja kadrov. Nekateri direktorji so v svojih podjetjih opazili, da mlajši vodje ne želijo prevzemati dela in odgovornosti, ker njihovi podrejeni  dobijo višje plače (zaradi dodatkov delovne dobe).

Skrb vzbujajoče je nenehno dviganje cen vhodnih surovin in materialov, pri čemer je opazno, da vedno večji stroški nažirajo letošnje dobičke. Poleg vedno višjih cen surovin, podjetja opažajo drastično rast cen energentov. Pri primerjavi cen energentov so nekateri zaznali 100% povišanje glede na preteklo leto. Za prihodnje leto so napovedane visoke cene energentov, podjetja na tem področju ne vidijo stabilnosti, predvidevajo pa, da bo to najverjetneje vplivalo na njihovo cenovno politiko. Oblikovala se je pobuda, da Združenje izvede analizo trenutnih cen zakupljene energije ter – če bo izvedljivo – tudi projekcijo za leto 2022, pri čemer so udeleženci izrazili pripravljenost sodelovati pri aktivnostih.

Direktorica združenja Janja Petkovšek je sejo zaključila s povabilom na jubilejno 20. srečanje, ki bo potekalo v decembru 2021.

Sporočilo 07 - september 2021


PCT in testiranje zaposlenih 

14. september 2021

Na podlagi mnogih dilem in vprašanj je dan pred začetkom veljave novega odloka o načinu izpolnjevanja PCT pogoja direktorica Janja Petkovšek sklicala virtualno srečanje. Hitra in številčna odzivnost je potrdila nujnost in pomembnost srečanja. Direktorica je podala ključne informacije ter do sedaj znana navodila o pogojih zagotavljanja PCT pogojev v podjetjih in njihovi izvedbi. Udeleženci, ki so se v velikem številu odzvali vabilu, so v drugem delu ob vprašanjih izmenjali svoja mnenja in dileme.

Na srečanju je direktorica predstavila najnovejše informacije. Izpostavila je, da se z novim odlokom, ki je stopil v veljavo 15.9.2021, PCT pogoj širi na vse zaposlene in samozaposlene. Pogoj je izpolnjen ob predložitvi dokazila o prebolevnosti, cepljenju ali testu na virus SARS-CoV-2. Za opravljanje dela se zaposlenim kot PCT pogoj testiranja šteje tudi testiranje s testom HAG za samotestiranje. Med ostalim je bilo izpostavljeno, da morajo PCT pogoj dokazovati tudi osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi oz.  prisotni pri izvajanju dejavnosti v RS.

Stroški testiranja so sedaj pereča tema za marsikaterega delodajalca. Direktorica je pojasnila, da trenutno  zaposlenim teste za samotestiranje plača delodajalec, uporabniki storitev oz. dejavnosti pa jih plačajo sami. Sredstva za testiranje s HAG testi in PCR testi za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti (to so osebe, ki imajo kontraindikacije za cepljenje), kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, zagotavlja proračun RS.

Trenutni odlok veleva, da mora delodajalec od 15.9.2021 do nadaljnjega samotestiranje organizirati na delovnem mestu za zaposlene, ki ne izpolnjujejo PCT pogoja. Delodajalec izda Sklep  o testiranju oz. obveznem upoštevanju pogoja PCT na delovnem mestu. Čas in kraj samotestiranja določijo odgovorne osebe v podjetju, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, zaposleni pa morajo samotestiranje opraviti enkrat tedensko v enakih presledkih. Za namen samotestiranja mora odgovorna oseba posredovati zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis zaposlenega, ob tem pa je direktorica združenja večkrat opozorila na pomembnost varovanja osebnih podatkov. Rezultati testiranja s HAG testi za samotestiranje se ne vnašajo v Centralni register podatkov o pacientih in niso podlaga za pridobitev QR kode oz. digitalnega covid potrdila.

Opozorila je, naj bodo ob nabavi hitrih antigenskih testov za samotestiranje pozorni na certifikate. Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke razpolagajo z informacijami in seznamom IVD testov, ki so pridobili CE certifikat ter so s tem namenjeni končnim uporabnikom. Več si lahko preberete na naslednji povezavi Seznam testov  (JAZMP) .

Na podlagi prejetih vprašanj pa je preverila in predstavila tudi ceno in veljavnost antigenskih testov. Trenutni podatki na spletu kažejo gibanje cene med 3 in 11 evrov za samotestirni set, cena HAG testa je 12 evrov, cena PCR testa pa se giba med 70 in 100 evrov.

 Za konec je direktorica še izpostavila stališče GZS glede najnovejšega vladnega odloka. Mnenja so, da stroška testiranja ne bi smeli nositi delodajalci, marveč bi moral vsak posameznik, ki se brez utemeljenih zdravstvenih  razlogov ni odločil za cepljenje, prevzeti odgovornost in stroške lastnega testiranja.


Pripravila Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 06 – junij 2021


16. junij 2021

Kovinska industrija: Klub direktorjev junija v ospredje postavil 3D tisk kovin – potencial uporabe v podjetju

3D tisk kovin je znan kot precej drag in zato primeren le za posebne primere kot so npr. prototipni kosi. Verjetno lahko pričakujemo, da se ta tehnologija s časom ceni. Na tržišču pridobivamo že informacije, da je izdelava v določenih primerih smotrna že za manjše serije. Kdaj in za kaj bo tehnologija 3D tiska kovin konkurenčna in primerna za serijsko proizvodnjo?


V okviru junijskega srečanja Kluba direktorjev smo v ospredje postavili uporabnost 3D tiska kovin v podjetjih. Najprej smo opravili standardni pregled poslovanja podjetij v prvi polovici letošnjega leta, kjer so direktorji izpostavili svoje dosežke ter orisali ključne omejitve, s katerimi se soočajo pri nabavi vedno dražjih surovin, pomanjkanju materialov ali polizdelkov ter težavah pri logistiki in transportu, ki botrujejo razlogom k dvigu cen za slovenske proizvode in storitve. Večina direktorjev je pri tem opozorila še na težave pri zaposlovanju usposobljenih  kadrov, ki jih pri nas kronično primanjkuje.