Združenje kovinske industrije
SPOROČILO 03 - OKTOBER 2023

Klub direktorjev o omejitvi uvoza ruskih izdelkov iz železa in jekla ter o odgovornosti za preprečevanje okoljske škode (161. člen ZVO–2)

Tokratni klub je obravnaval dve aktualni tematiki – zadnji sveženj ukrepov proti Rusiji ter 161. člen Zakona o varovanju okolja (ZVO 2), ki govori o odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.

Zaradi delovanja Ruske federacije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, je Svet Evropske unije junija letos sprejel dodatni paket omejevalnih ukrepov na področju trgovanja. Ta je stopil v veljavo 30. septembra 2023 in se posebej nanaša na prepoved neposrednega ali posrednega uvoza izdelkov iz železa in jekla v Evropsko unijo in prevažanje v drugo državo, če le-ti izvirajo iz Rusije ali so bili izvoženi iz Rusije. Prav tako se prepoveduje kupovanje izdelkov iz železa in jekla, ki se nahajajo v Rusiji ali izvirajo iz Rusije. Prepovedan je tudi uvoz ali nakup izdelkov, predelanih v tretji državi, ki vključujejo surovine iz železa in jekla s poreklom iz Rusije. Zaradi sprejetega ukrepa, kupci od proizvajalcev (kovinarjev) zahtevajo podpisane izjave, da je uporabljeni material v skladu z sprejeto direktivo. Večina danes prisotnih kovinarjev ne posluje z ruskim gospodarstvom, tisti ki poslujejo, pa so v večini omenjeno izjavo že podpisali, saj druge možnosti ni. Če si podjetja želijo zagotoviti nemoteno poslovanje, morajo podobno izjavo v podpis poslati tudi svojim dobaviteljem ter od njih pridobiti enake izjave. To pa je trenutno zaradi ozkega časovnega okvirja rahlo problematično.


V drugem delu srečanja se je obravnaval 161. člen ZVO-2 o odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, v katerem je zapisano, da je povzročitelj obremenitve odgovoren za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode ter za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, in sicer ne glede na krivdo. Vsi povzročitelji, ki izhajajo iz 1. do 8. točke drugega odstavka tega člena, morajo zato zavarovati svojo odgovornost za nastanek okoljske škode, zaradi povzročitve nenadnega onesnaževanja. Zavarovanje je potrebno skleniti pri zavarovalnici, pri kateri imajo poleg drugih zavarovanj že sklenjeno zavarovanje odgovornosti. V razpravi so udeleženci kluba izpostavili, da  jih je večina že zavezancev in tudi posedujejo okoljevarstveno dovoljenje in imajo odgovornost zavarovano, drugi pa zavarovanja ne potrebujejo, saj s svojo dejavnostjo ne povzročajo večjih obremenitev ter tako vplivajo na okolje oz. so le-te zelo zanemarljive.


Pridružite se nam tudi na LinkedIN_ZKovI

Pripravila: strokovna služba ZKovI

SPOROČILO 02 - OKTOBER 2023

📣 Zaskrbljujoča realnost slovenskih kovinarskih podjetij

 

Na 47. klubskem srečanju direktorjev smo se poglobili v ⏰ alarmantno stanje slovenskih kovinarjev. Kovindeks, poslovni indeks kovinarjev, že 7️⃣ sedmič zapored beleži krčenje poslovne aktivnosti 📉 , kar ob iz meseca v mesec manjši količini novih naročil postavlja pod vprašaj stabilnost sektorja.

 

Slovenija je v nezavidljivem položaju, saj se mora poleg upadanja industrijske proizvodnje , naročil, obsega trgovine in še vedno visoke inflacije 📈 ukvarjati tudi s po-poplavno obnovo. Napovedane dodatne obremenitve slovensko kovinsko industrijo postavljajo v še slabši položaj, kot je v konkurenčnih državah ❗

 

Razmere v Sloveniji zaradi naraščajočih obremenitev v obliki davkov za podjetja in zaposlene izkazujejo trend vse manjše privlačnosti za vlaganja in razvoj. Kovinarji smo izgubili več razvojnih projektov, ki so jih tuji partnerji premestili v države, ki imajo bolj predvidljivo in poslovanju prijazno okolje.

 

#MiKovinarji #ZdruženjeKovinskeIndustrije #Kovindeks

Image preview

 

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

SPOROČILO 01 - FEBRUAR 2023

Zakaj bo za kovinarje leto 2023 izjemo zahtevno …

Datum: 16.02.2023

Prvi klub direktorjev v letošnjem letu je bil v znamenju mnenj in pogledov na poslovno leto 2023. Direktorica Združenja Janja Petkovšek je predstavila PMI indekse proizvodnega sektorja. Zadnji rezultati nakazujejo, da je najhujše obdobje za nami, vendar je okrevanje sektorja še vedno zelo počasno. Vrednosti večine indeksov so še vedno pod 50, vendar trendi nakazujejo pozitivno smer in počasno višanje le-teh. Zaloge so se prvič po maju 2022 zmanjšale, povpraševanje se usklajuje glede na aktualno stanje, čutiti je upad nabavnih aktivnosti, dobavne verige in dobavni roki pa ostajajo stabilni. Določene države zaznavajo rast PMI indeksov že sedmi zaporedni mesec. Kljub temu se obseg novih naročil manjša, prodaja na prekomorskih trgih upada, sočasno s tem pa se zaostanki v proizvodnji počasi zmanjšujejo. Opazno se je izboljšalo poslovno zaupanje ter pogledi za naprej, kar sektor nekako navdaja z določeno mero optimizma. Napovedi kažejo rast prihodka ter števila zaposlenih, vendar se bo zaloga vhodnih materialov in lastnih izdelkov zmanjšala. Vse ekonomske napovedi ter kazalci kažejo, da bo poslovno leto 2023 veliko bolj zahtevno kot je bilo 2022.

Udeleženci kluba delijo enako mnenje: 2023 bo zelo zahtevno, predvsem s stroškovnega vidika. Ustvarjajo se visoki pritiski na plače zaradi učinkov inflacije, dobavitelji pa dodatno dvigujejo cene s čimer se konkurenčnost podjetij niža. Poslovna situacija je sicer pozitivna: kapacitete so zasedene, raven naročil ostaja stabilna, obstajajo določena nihanja, na katera pa se je potrebno primerno odzvati ter jim slediti.

Problematika s kadri je konstantna težava: izredno težko je pridobiti ustrezne kvalificirane delavce, saj so vsi bazeni s potencialno delovno silo prazni. Poleg tega, da jih primanjkuje, obstoječa delovna sila izvaja pritisk na plače, ki se le še stopnjuje, zahteve oz. pričakovanja novih zaposlenih pa so visoka. Hkrati pa se je strošek dela z dvigom minimalne plače še dodatno povečal. Nekatera podjetja se zato poslužujejo vseh možnih kanalov, tudi izven Evrope (Bangladeš, Filipini). Potreba po kadru je trenutno ogromna, saj je kvalitetnih delavcev premalo. Tisti, ki so zaposleni, pa jim naša podjetja služijo kot vmesna postaja, saj po določenem obdobju večina odide naprej, na sever: razlog – večje in boljše plačilo.

Pričakovanja podjetij so velika, stabilnost gospodarskega okolja pa je trenutno na takem nivoju, da mu bo zelo težko slediti. Opaža se določen premik pri cenah materialov, ki so se v primerjavi z lanskim obdobjem nekoliko pocenili, vendar še vedno obstaja nevarnost nihanja ter dviga cen. Tudi cene energentov bodo zaradi svoje nepredvidljivost, še vedno povzročale negotovost v podjetjih ter postavljale velik izziv v prihajajočem obdobju.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

 

SPOROČILO 12 - DECEMBER 2022

35. Klub direktorjev ZKovI: elektrika - vladna uredba

01. december 2022

Tokratni Klub direktorjev je potekal v zvezi s sprejeto vladno Uredbo o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije, s katero se bo pomagalo velikim poslovnim odjemalcem električne energije. Z Uredbo se bo opredelila referenčna nabavna cena elektrike ter tako pomagalo podjetjem zaradi visokih cen energije. Uredba velja do vključno do 31. decembra 2022. 

V razpravi so nekateri člani povedali,  da je razlika v ceni po njihovih informativnih izračunih v korist podjetja minimalna. Poleg tega je v uredbi sporno tudi to, da so določena samo pravila, ki so vezana na letne produkte. Če se podjetje odloči da bi ostalo na dnevnih cenah ali kvartalnem zakupu, uredba kot taka ne zajema teh vrst ponudb, zato se je upravičeno postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s temi produkti in na kakšen način jih bodo dobavitelji sploh ponujali. Videti je, da je dodana vrednost ukrepov iz uredbe zavezati dobavitelje, da pošiljajo ponudbe ter da se pogodbe o zakupih čimprej sklenejo. Žal pa se cene na borzah iz dneva v dan spreminjajo ter precej nihajo, kar ne gre v prid podjetjem. Med člani prevladuje mnenje, da se bodo z uredbo omejile samo marže distributerjem, cene pač ne in bodo še naprej ostale na tako visokem nivoju. 

Člani pa so iz dneva v dan vse bolj zaskrbljeni glede vprašanja konkurenčnosti svojih podjetij, zato so izrazili veliko razočaranje nad uredbo, saj je prišla relativno prepozno. Menijo, da je celotno dogajanje v zvezi s trenutno situacijo neresno s strani Vlade, saj se ukrepi predolgo zavlačujejo. Bolj ko se bliža zimsko obdobje, večja je negotovost glede cen energentov. Cene elektrike rastejo, čas za pogajanja z distributerji je praktično izgubljen, razlika v ceni oziraje se na novo Uredbo pa je relativno majhna in ne ujame rasti cen, ki so se zgodile v času sprejemanja uredbe. Zato bo potrebno počakati na odločevalce ter ukrepe, ki jih bodo sprejeli.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI
SPOROČILO 11 - NOVEMBER 2022

Klub direktorjev o predlogu zakona za pomoč gospodarstvu.

28. november 2022

Na 34. klubu je direktorica Janja Petkovšek predstavila pripombe ter predloge GZS na osnutek Predloga zakona o pomoči gospodarstvu, ki je trenutno v oblikovanju. Izhodišča in posamezne elemente zakona so kovinarji že obravnavali ter podali svoje pripombe, ki so se v določeni meri tudi upoštevale. Trenutni predlog razširja obseg pomoči s prvotnih tri na štiri: enostavna, posebna, intenzivna ter pomoč za zmanjšano uspešnost.

Odločevalci posebej opozarjajo, da se bo potrebno držati smernic, ki jih je podala Evropska Komisija. Iz zakona naj bi se izbrisala pogoja o izplačilu nagrad poslovodstvu, ki je dokaj razburil direktorje podjetij. Določena bo tudi mejna višina cene električne energije, do katere se bo subvencija izračunavala. Ko bo omejena cena določena, bo veljala za vse naštete vrste pomoči. 

Kovinarji opozarjamo, da 70 odstotkov podjetij glede na isto obdobje kot lani nima podpisanih pogodb o zakupu energije. Prav tako ne dobijo ponudb od drugih ponudnikov, temveč samo od ponudnika, s katerim podjetje že sodeluje. Distributerji kot razlog navajajo, da ponudb za porabnike pri taki količini nezakupljene energije ni mogoče pripravljati. Sama oskrba z elektriko naj ne bi bila večja težava, bolj skrbi vprašanje višine cenovnih nivojev, zato so cenovni mehanizmi še toliko bolj pomembni.

Na srečanju sta bila predstavljena tudi nemški in hrvaški ˝novi˝ model cenovne omejitve. Ministrstvo za infrastrukturo bo možnost uporabe obeh modelov preučilo, več pa bo znanega v prihodnjih dneh. Pripombe in predlogi so se nanašali tudi na spremembe glede pogojev EBITDA pri intenzivni in posebni omoči, uvedbi neposrednega poračuna pri enostavni pomoči, definiciji povezanih oseb zunanjega dobavitelja ter odjemalca, zagotovitvi subvencioniranja cen na mesečni ravni ter določitvi presečnega datuma, in sicer od kdaj se bo priznavala najvišja referenčna cena, ki mora sovpadati z dnevom prvega poziva predsednika Vlade, da je čas primeren za sklepanje.

Direktorji so pozvali k čimprejšnji določitvi najvišjega praga višine cene električne energije, za katero bodo še upravičeni do subvencije in pomoči. Opažajo, da želijo distributerji energentov iz nekaterih lastnih razlogov čimbolj fiksne cene, in sicer zakupe vsaj za leto ali več. Nekateri zahtevajo tudi avansirano plačilo, plačilni roki pa so precej krajši, kot je bila to praksa do sedaj. Glede nato, da je bila Slovenija že v prejšnjih – toplejših mesecih 30% uvoznik električne energije, direktorje še toliko bolj skrbijo prihajajoči hladnejši meseci, ki so energetsko veliko bolj potratni.

Negotovost in slaba volja pa se kažeta tudi na področju zemeljskega plina za katerega do sedaj še ni bilo govora v interventnem zakonu o pomoči za gospodarstvo. Med direktorji se tako poraja vprašanje ali naj s plinom ukrepajo podobno kot z elektriko ali pa naj počakajo oziroma ali sploh lahko pričakujejo ukrepe s strani države.


Pripravila: Strokovna služba ZKovI

SPOROČILO 10 - OKTOBER 2022

Z direktorji o energetski krizi, sprejetih ukrepih za leto 2022 in negotovosti za prihajajoče leto 2023.

20.10.2022

Na tokratnem srečanju je direktorica ZKovI direktorjem predstavila sprejete ukrepe za pomoč gospodarstvu za leto 2022. Sprejet je bil zakon o spremembah, ki napoveduje možnost prijave v spletno aplikacijo od 1.11.2022 dalje za refundacijo dela cene električne energije. Govori se tudi o sistemskemu zakonu, ki bo omogočal skrajšan delovni čas, vendar direktorji opozarjajo, da bi bilo v luči energetskih prihrankov skrajšan delovni čas smotrno izenačevati na mesečni in ne tedenski ravni. V novembrskem interventnem paketu naj bi bilo vključeno tudi čakanje na delo, vendar pogoji za črpanje sredstev še niso določeni.

Udeleženci si želijo čim prej dobiti zanesljive informacije o cenah električne energije, saj trenutna negotovost onemogoča načrtovanje poslovanja za v bodoče. Eden od udeležencev je izpostavil cene električne energije v Bosni in Hercegovini, ki trenutno znašajo 40€ za višjo tarifo, kar je bistveno ceneje kot pri nas.

S pomočjo anket o porabi električne energije v podjetjih je GZS ugotovila, da je poraba glede na povprečje zadnjih petih let padla za 15%.

Med člani krožijo špekulacije, da energetski lobi ne bo popustil pri cenah energentov, kar povzroča dodatno negotovost in zaskrbljenost. Okoli 30 prisotnih direktorjev je enotnih, da je potrebno čim prej določiti najvišjo dovoljeno ceno električne energije (kapico), saj pri novih naročilih ne morejo določiti cen. Želijo si, da bi odločevalci čim prej sprejeli odločitve, ki bodo slovenskim podjetjem omogočile nemoteno poslovanje in ponovno mednarodno konkurenčnost.

 Pripravila: Strokovna služba ZKovI 

SPOROČILO 09 - OKTOBER 2022

Klub direktorjev o trgu energentov in ukrepih - 3

13. oktober 2022

29. klub direktorjev je bil v znamenju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina – ZPGVCEP-a. Začetek veljavnosti zakona je predviden drugi dan po objavi v Uradnem listu RS. Poleg povišanega deleža upravičenih stroškov s 30 % na 50% pri enostavni pomoči je v zakonu pomembna omejitev, ki pravi, da upravičenec ne more prejeti pomoči za gospodarstvo, če je ceno svojih proizvodov oziroma storitev zaradi dviga cen električne energije ali zemeljskega plina dvignil za več kot 10%. Prav tako podjetja ne bodo upravičena do pomoči v primeru delitve dobička ali izplačila nagrad za uspešnost v letu 2022 ali za leto 2022.

Glede na sprejete ukrepe ter pričakovanja so direktorji sicer zadovoljni z napovedano podporo, vendar trenutne razmere zaradi silne negotovosti počasi postajajo nevzdržne. Ker vsi predlagani ukrepi za omilitev draginje še niso sprejeti, se med člani kluba pojavlja resna zaskrbljenost za prihajajoče poslovno leto 2023. Napoveduje se, da naj bi bile pretekle investicije v obnovljive vire energije upoštevane pri cenah energentov za podjetja. Ključnega pomena pa je, kaj bo storila politika na evropski ravni. Direktorji pričakujejo, da bo evropska politika čimprej dosegla skupni dogovor glede kapice na električno energijo in s tem podjetjem omogočila konkurenčnost na trgu.

Politika minimalne plače, draga energija, krčenje produkcije, rapidna rast stroškov, slaba dobavljivost ter visoke cene surovin - če se z ukrepi ne bodo omogočili globalno konkurenčni pogoji za poslovanje, je napoved za 2023 vse bolj temna.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 08 - Oktober 2022

 S klubom direktorjev o trgu energentov in ukrepih – 2

06. oktober 2022

Tokratni klub je bil v znamenju nadaljevanja prejšnjega in sicer predvsem o usmeritvah in izhodiščih odločevalcev glede novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih zvišanj cen električne energije in zemeljskega plina. V novelo so bile vključene vse pomembne novosti, ki bodo blažile posledice energetske krize za gospodarstvo. Delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, so tako odločevalci povišali s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči.

Zaskrbljenost povzroča remont Nuklearne elektrarne Krško, ki se bo odvijal v oktobru. Ta mesec elektrarna ne bo obratovala, Termo elektrarna Šoštanj pa ima le za 14 dni zaloge premoga, kar med člani povzroča precej negotovosti. Hkrati pa je Evropska Komisija sprejela okvir ukrepov, ki so za velika podjetja žal neugodna, saj obseg pomoči zajema le mikro, mala in srednja podjetja, medtem ko so velika iz tega paketa izvzeta. Še naprej bo pomembno vztrajati na višini tako imenovane »kapice«, cena naj bo za vse enotna, za vse subjekte naj bodo enaka merila, kajti brez uvedbe omejitev bodo v skrajnem primeru imela podjetja veliko težav s poslovanjem, hkrati pa postala in ostala nekonkurenčna. Tudi napovedi za leto 2023 niso najbolj optimistične, saj se ponovno porajajo ugibanja o zaščiti delovni mest, čakanja na delo, skrajšanem delovnem času, itd. Pričakuje se lahko zmanjševanje aktivnosti podjetij zaradi ukrepov ali pa zaradi pričakovanj kupcev. Skrb vzbujajoč je tudi dvig minimalne plače, saj bo letos vezan na redefiniciji osnovne košarice, dodatno pa skrbijo še nepredvidljive cene ter dobavljivost energije.

Direktorji so v nadaljevanju povedali, da trenutna negotovost zagotovo negativno vpliva na poslovanje podjetij. So pa prisotni člani enotni, da podpirajo vse aktivnosti ter napore Združenja in GZS ter verjamejo, da so rešitve za večino gospodarstva dosegljive. Vsi so izrazili precej zaskrbljenosti glede prihajajočega obdobja, ki je trenutno zelo negotovo in želijo, da država zagotovi primerljivo poslovno okolje, ki jim bo omogočilo ohranjati konkurenčnost na trgu. Izrazili so tudi zaskrbljenost glede novele zakona, saj ta ne podpira velikih podjetij. Nujno je torej pomagati tudi velikim podjetjem, saj bodo v nasprotnem primeru le-ta postala nekonkurenčna tako doma, kot v tujini. Prisotni so si enotni tudi v tem, da je za leto 2023 nujno potrebno zamejiti cene energentov, sicer bodo posledice za podjetja in njihovo poslovanje katastrofalne.

Prisotni direktorji tudi v bodoče podpirajo skupne aktivnosti Gospodarske zbornice in Združenja kovinske industrije. Kljub temu, da so izredna srečanja sklicana v zadnjem trenutku, pa člani tak način srečevanj pozdravljajo.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 06 - September 2022

Klub direktorjev o aktualnem trgu energentov ter z njimi povezani ukrepi

21. september 2022

Na izrednem srečanju kluba direktorjev ZKovI je potekala razprava o trenutno zelo turbulentnem stanju na trgu energentov. 

Direktorica Združenja je v prvem delu srečanja najprej predstavila povzetke vsebin srečanj Kluba direktorjev od julija dalje. Posebej je bil izpostavljena novela Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, ki bo obravnavana na Vladi. Ker nismo prejeli novele v pisni obliki, smo se pogovarjali o neuradnih vsebinskih točkah. Zbornica je ob sprejemanju zakona zagovarjala svoje predloge amandmajev, pri čemer so kot enega izmed ključnih ukrepov izpostavili nujnost uvedbe kapice na ceno električne energije in plina za gospodarstvo s 1. januarjem 2023, in povišanje obsega pomoči za gospodarstvo v letu 2022. Uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni,  vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, so bili ključni ukrepi predstavljeni odločevalcem.

Zadnje informacije iz Vladnih krogov kažejo, da avans pomoči v septembru ne bo izvedljiv; namesto tega sta bili predlagani dve izplačili, in sicer v decembru ter marca prihodnje leto. Izpostavljena je bila tudi problematičnost preverjanja izjave podjetja o vključitvi povišanja stroška v ceno ter diskriminatorna obravnava podjetij v prisilni poravnavi in dejavnosti, ki niso taksativno naštete. Skrb vzbuja tudi napovedan remont NEK-a, ki lahko povzroči težave z dobavo električne energije v sosednjih omrežjih, kar pomeni dodatne zaplete ter morebitne izpade za podjetja in gospodarstvo.

V razpravi, ki je sledila so prisotni direktorji izrazili precej zaskrbljenosti zaradi aktualne situacije, ki je za vse še vedno zelo negotova za prihodnost poslovanja. Povedali so, da se premalo govori o naslednjem poslovnem letu v smislu poslovnih napovedi ter da še vedno preveč čakamo na Evropo in njene ukrepe na stanju energentov. Člani kluba pravijo, da sami ne čakajo, kaj bo prinesla prihodnost, temveč pospešeno vlagajo: v sončne elektrarne ter v notranjo reorganizacijo, kjer pospešeno izvajajo različne procese (varčevanje, rekuperacija toplote, itd.), s katerimi skušajo zmanjšati porabo na strani energentov, zlasti električne energije, katera predstavlja večinski delež v podjetjih. Nekatera podjetja so problem podražitev za določen čas še pravočasno rešila z dolgoročnimi pogodbami o zakupu elektrike, ko so cene še bile »znosne«. Določen del podjetij trguje na dnevni bazi preko borze za nakup energentov; tista, ki so pred iztekom pogodb čakajo na stabilizacijo trga in razmer, vendar vse skupaj preveva določen pesimizem, saj umirjanja cen še ni na vidiku.

Udeleženci kluba so se strinjali, da bo morala industrija še dodatno povzdigniti glas do države, da čimprej ter konkretno ukrepa v zvezi z energetsko krizo. Vsi udeleženci so delili enotno mnenje, in sicer da je kapica na energente nujno potrebna. Ključno je tudi, da prične gospodarstvo izvajati večji pritisk na vse vpete odločevalce, od Vlade do pristojnih organov, saj je nujno potrebno poenostaviti vse birokratske ovire ter postaviti realne pogoje, da se konkretno pomaga industriji ter celotnemu gospodarstvu.

Obeti poslovanja za v prihodnje res niso najbolj optimistični, a vseeno so se člani kluba strinjali, da bo gospodarstvo še naprej iskalo vse možne poti in rešitve iz aktualnih, zelo težkih kriznih razmer.

Pripravila: strokovna služba ZKovI

Sporočilo 05 - April 2022

Klub direktorjev ZKovI: z direktorjem energetske družbe o aktualnem stanju na trgu energentov; o stanju na trgu vhodnih materialov in surovin

14. april 2022

Na 24. rednem srečanju kluba direktorjev ZKovI, smo se z uglednim gostom iz slovenskega energetskega podjetja pogovarjali o aktualnem stanju na trgu energentov. Drugi del srečanja je bil namenjen aktualnemu stanju na trgu vhodnih materialov in surovin.

Zemeljski plin je eden izmed ključnih energentov v predelovalni industriji. Celotna Evropa je zelo odvisna od ruskih energentov, saj uvozi skoraj polovico ruskega plina, tretjino nafte ter približno dve tretjini črnega premoga. Na kratek rok to pomeni, da je uvoz takšnih količin nenadomestljiv. Dodatne sankcije proti Rusiji, visoka poraba energentov v Evropi, visoke cene prevoza plina iz drugih držav (predvsem iz ZDA), zaloge plina v skladiščih in hranilnikih na rekordno nizkih ravneh – vse skupaj ima velik vpliv na volatilnost cen energentov v zadnjem obdobju. Tudi dobava iz ruskih plinovodov je na eni izmed najnižjih ravni doslej, kar povzroča velik primanjkljaj ter slabe obete za prihodnost. Navkljub vsem naštetim dejavnikom, pa se poraba ne umirja in še vedno narašča. S soodvisnostjo cen emisijskih kuponov in električne energije, se tudi cena električne energije strmo dviga. Priča smo razmeram na trgu kot jih še ni bilo, odkar se je sprostil trg z energenti. Zaradi vseh teh  sprememb, ki se odvijajo na globalni ravni, lahko pričakujemo več investicij v OVE, jedrske elektrarne ter podaljšanje delovanja termoelektrarn (premog je še vedno »relativno« poceni in ga je dovolj). Kje je meja, ko se bo stanje vsaj umirilo je težko napovedati, saj osnove ne izhajajo iz racionalnih okoliščin.

Drugi del srečanja je bil v znamenju volatilnosti trga vhodnih materialov in surovin, kjer trenutno stanje ne kaže znamenja umiritve cen. Zaradi zapiranja Rusije in Ukrajine pa se konstantno pojavljajo težave z dobavo nekaterih surovin. Problematične so litine, saj primanjkuje osnovnega materiala, livarne pa imajo vedno več težav zaradi naraščanja cen energije. Več dinamike se sicer pozna pri financiranju v repromaterial, ki ga je  potrebno nabaviti takoj, vendar roki dobav niso znani, enako tudi cena, odgovornost kupcu pa na koncu pade samo na proizvajalca. Veljavnosti ponudb imajo kratke roke, vsi imajo dodatne energetske stroške, hkrati pa trd pristop uveljavljanja cen (zaenkrat) pri naročnikih ne pride v poštev, če jih podjetja želijo obdržati. Ogromno težav se nanaša tudi na pomanjkanje polprevodnikov, zato je bil dodaten izpad proizvodnje kar nekako pričakovan. Nestabilne razmere ustvarjajo dodatno negotovost na trgu energentov, surovin in materialov, kar ima in bo posledično tudi imelo močan vpliv na nadaljnje poslovanje celotne industrije. Tudi če bi imeli kristalno kroglo žal ne moremo vedeti kako bo jutri, zato so kakršnekoli napovedi nehvaležne: toda podjetja še vedno polagajo določeno mero upanja na pozitiven obrat v prihajajočem obdobju.

Naslednje srečanje kluba direktorjev se bo odvilo junija, in sicer v živo.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 04 - Marec 2022 

S predsednikom uprave Kovintrade o aktualnem gibanju cen surovin in materiala

18. marec 2022

Z gostom iz enega vodilnih trgovcev na področju metalurških polproizvodov na slovenskem trgu, smo se tokrat pogovarjali o aktualnem gibanju cen vhodnih surovin in materialov. Beseda je tekla o razlogih nadaljnjega višanja cen surovin in materialov, ki se še ne umirja, težavah pri dobavljivosti le-teh ter napovedih in ocenah za naprej.

Čeprav se je še pred kratkim kazala določena umiritev rasti cen, pa je povzročena panika ob aktualni rusko-ukrajinski krizi, stanje dodatno poslabšala. Prekinitev dobavnih verig je povzročila veliko pomanjkanje določenih surovin za industrijo. Nekateri dobavitelji so se v vmesnem času že usmerili na druge vire in trge, vendar sta največja težava transport in predvsem čas dobave. S predelavo odpadnega železa za potrebe podjetij se sicer poizkuša nekoliko omiliti situacijo, vendar se tudi tukaj počasi nakazuje trend višanja cen zaradi velikega povpraševanja in pa tudi določenih špekulacij. Če k temu dodamo še hitro zmanjševanje dobav ključnih surovin iz vzhoda, turbulentno gibanje cen le-teh znotraj samih dobavnih verig in dokler bo strošek prevoza skoraj na enaki ravni kot cena kupljenega materiala, bo trend rasti cen v naslednjem obdobju obrnjen še nekaj časa navzgor.

V razpravi so prisotni direktorji izrazili precej zaskrbljenosti zaradi aktualne situacije, ki je za vse trenutno velika »neznanka« ter prinaša precej negotovosti za prihodnost poslovanja. Na podjetja imajo trenutne razmere večji negativni vpliv, kot ga je imela sama »korona«. Zaradi težav, ki jih imajo znotraj dobavnih verig, visokih stroškov transporta ter naraščajoče inflacije, so podjetja prisiljena k iskanju različnih, za njih neugodnih rešitev in so primorana čakati na stabilizacijo razmer. Prenos višjih cen zaradi povečanja stroškov na kupca bo sicer zahteven, vendar žal nujno potreben. Dodatna ovira, ki je stalno prisotna, pa je že od prej poznana težava s pomanjkanjem kadrov.

Ob zaključku so se vseeno vsi udeleženci strinjali, da napovedi kupcev za prihodnje poslovanje vlivajo določen optimizem, gospodarstvo pa bo še naprej iskalo pot iz krize in jo bo tako kot do sedaj, tudi našlo.

Pripravila: strokovna služba ZKovI


Sporočilo 03 - Marec 2022


Aktivnost v združenju in klubu direktorjev glede problematike dobav pločevine…

4. marec 2022

Na osnovi sporočila člana in telefonskih klicev z enako vsebino »pločevine ni«, smo takoj sklicali klub direktorjev na katerem smo v razgovoru ugotovili, da je problem širši. Nekatera podjetja so nanj že naletela, nekatera pa o takih zadregah slišijo iz svojih evropskih partnerskih podjetij.

Stalni dobavitelji pločevin ne dajejo ponudb za izdobave od meseca aprila dalje. Razlogi so v zmanjšane outputu evropskih jeklarn in železarn, ki so v veliki meri (več kot 50%) vezane na vhodne materiale iz Rusije in Ukrajine. Nekatere železarne npr. Voestalpine, ki svoje vhode kupujejo prekomorsko (Avstralija, Brazilija,) v poslovanju niso opazili večjih zastojev.

Da bi si po svojih močeh pomagali, so se člani kluba dogovorili, da bodo bilateralno pogledali možnosti dopolnitve nujnih materialov, ki jih morda imajo v svojih skladiščih. Glede na to, da se v Španiji, ki je četrta evropska proizvajalka železnih polproizvodov, železarski obrati zapirajo, je za pričakovati povečano disruptivnost na evropskem trgu. Špansko združenje jeklarjev sporoča, da ob tako ekstremnih cenah elektrike, obrati ne morejo več poslovati rentabilno. Uporabljajo velik nabor prijemov za reševaje situacije: od prekinjanja dela v času najvišjih cen elektrike do omejevanja proizvodnje na tri dni v tednu, kapitalskih povezovanj in tudi zapiranj. Od treh največjih železarn v Italiji, ki sodi med največje tri proizvajalke jekla v EU, ki jih je 66% vezanih na vhode iz Ukrajine. Tamkajšnji oboroženi spopad ima torej poleg humanitarne tragedije, tudi globalno gospodarsko dimenzijo.

Pripravila Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 02 - Februar 2022


Klub direktorjev z gostom, g. Danijelom Levičarjem iz GEN Energije, glede cen energentov in z njimi povezanimi izzivi kovinarjev

17. februar 2022

V sklopu drugega srečanja klubov ZKovI v letu 2022, smo obravnavali problematiko alarmantnega porasta cen energije. Cene energije so nestanovitne, podjetja pa se v takih negotovih časih na to težavo zelo težko prilagajajo. Ker želimo kovinarji imeti aktualne in verodostojne informacije o trenutni situaciji glede energentov ter kako bodo le-te vplivale na poslovanje v prihodnosti, smo povabili strokovnjaka na tem področju, g. Danijela Levičarja iz GEN Energije, da predstavi širšo sliko glede cen energentov danes in v prihodnje.

Predstavil je poglavitne razloge za energetsko krizo, trenutne trende ter posledični vpliv na končne odjemalce. Izpostavil je, da se je do decembra 2021 zgodila podražitev plina za 1.000%.  Le pri naftnih derivatih ni bilo hudih anomalij pri ceni na trgu surovin. Plin je poskočil prvotno zaradi manjšanja zalog. Poleg tega se je cena kuponov CO2 povečevala vse od začetka leta 2021, kar je dodatno poganjalo ceno plina - cena kuponov se  približuje 100 EUR na tono. Draženje plina je povzročilo večjo porabo premoga, kar pa je pripeljalo tudi do rasti cen premoga.

Močan zagon gospodarstva po covidu je vplival na večjo rabo energentov (največ plina), s čimer se je povečevala cena vseh energentov. Poraba plina je vse od leta 2017 do 2021 padala, nato pa skokovito narasla. Manj ko je bilo plina, večje je bilo povpraševanje tako poslovnih kot gospodinjskih odjemalcev. Plinohrami, kjer se shranjuje plin za kasnejšo porabo, so bili v lanskem letu daleč najbolj prazni v zgodovini. Zaloge plina so se v 2021 drastično zmanjševale ter se počasneje kot ponavadi polnile. V 2021 se je začela poraba plina drastično zmanjševati, saj je postal predrag, porabniki pa so se preusmerili na druge, cenejše energente. Stanje preusmerjanja se je sedaj nekoliko umirilo, v februarju pa je poraba plina in ostalih energentov dosegla leto 2017.

Cene elektrike v 2022 ostajajo na rekordni ravni. Nestabilnosti sistema povzročajo prokurzorji: medtem, ko je na severu velik primanjkljaj električne energije, je ima jug dovolj (dosti naravnih virov). Posledica sta redukcija in zagon rezervnih kapacitet. Trg napoveduje določeno sprostitev cen električne energije in plina v prihodnosti, ustalitev cen se bo odvila na nivoju 40-50/€MWh, in sicer za oba energenta podobno, cene pred pandemijo pa se ne bodo vrnile. Predvideva se, da se bo cena do leta 2025 ustalila na okoli 100€/MWh. Ocena trendov naraščanja ali padanja cen bo temeljila na povpraševanju in odjemu; ponudbi in proizvodnji; pritiskom EU glede CO2 kuponov; normalizaciji plinohramov do konca leta; morebitnih izrednih dogodkih (npr. ukrajinska napetost). Cena el. energije pa naj bi se v tem letu vseeno stabilizirala brez kakšnih nepričakovanih skokov.

Vpliv na končne odjemalce bo imel enosmerno zgodbo – cene energentov na trgu se bodo najprej odrazile pri poslovnih odjemalcih, pri gospodinjskih odjemalcih pa se bo cena odrazila z določenim zamikom. Trg energentov v krizi ni odreagiral pravilno, zato je potreben reforme: visoka volatilnost trga zahteva dobro strategijo zaščite odjemalcev, nestabilnost energentov pa žal ni pozitivna vzpodbuda za nove investicije. Kratkoročni mehanizmi so v rokah regulatorjev trga, kar pa je le obliž na trenutno situacijo. Dolgoročni mehanizmi (primerna energetska mešanica, vzpodbuda za finančne mehanizme – taksonomija) so tisti, ki prinašajo stabilnost in zadostne kapacitete, s čimer se bo ohranjala zanesljivost oskrbe.

V drugem delu so sledila vprašanja za gosta s strani prisotnih direktorjev. Eno zmed vprašanj je bilo nadaljnja rast porabe z elektrifikacijo avtomobilov. Rast porabe električne energije se bo z elektrifikacijo avtomobilov dokaj pospešila, v 2022 naj bi se celo podvojila. Glavni razlog je prenos iz enega na drug energent (bencin-elektrika), s tem pa se povečuje tudi poraba elektrike. Z vsakim prenosom energenta oz. t.i. učinkovito rabo energije se poveča rast drugega energenta, ker se prejšnji opušča (nove tehnologije)

V nadaljevanju smo se z gostom dotaknili vprašanja lastne oskrbe z elektriko, predvsem sončnih celic. Zadnje čase s trgov prihajajo različne informacije ali je to še smotrno in učinkovito. Spreminja se regulativa, in sicer letno »netiranje« električne energije ne bo več možno. Glavna težava je problem  shranjevanja energije v distribucijskem omrežju. Potrebna je tudi korekcija regulatornega sistema, saj je vsaka hiša oz. porabnik specifičen glede na navade porabe, investicije pa se ponavadi izvajajo za obdobje 20 do 25 let. OVE prispevek (400 mio €) naj bi omogočil določene razbremenitve, zagovarjati bo potrebno projekte, ki so najbolj učinkoviti, največja težava pa je, da energije v današnjem elektrosistemu ni možno shranjevati (mogoče nekoč z baterijami), zato se ta izenačuje glede na proizvodnjo in porabo. Kot vedno, bo na ceno vplivala zanesljivost oskrbe v prihodnje.

Ob koncu predstavitve, se je direktorica zahvalila gostu za konstruktivno sodelovanje ter njegov čas. Direktorji so bili enotnega mnenja, da sta bila tako tema, kot sogovornik prava. Vsebina je bila aktualna, razumljiva in uporabna. Svojo zaskrbljenost in bojazen so izrazili predvsem glede nadaljnje usode oziroma ukinitve sončnih elektrarn ter dejstva, da bodo visoke cene energije vztrajale še kar nekaj časa; cena le-te pa naj bi bila v prihodnosti tudi dvakrat večja, kot je danes. Kot eno izmed možnih rešitev je bila navedena izgradnja sončnih elektrarn in hranilnikov, kjer bi določeno energijo lahko hranili dalj časa. Na ta način bi lahko deloma ublažili posledico dviga cen energentov ter zagotovili oskrbo za določen čas.

Po pozitivni evalvaciji srečanja se je direktorica zahvalila vsem prisotnim ter jih povabila na naslednje srečanje v aprilu.

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 01 - Januar 2022


Srečanje kluba direktorjev: problematika visokih cen energentov; socialni dialog (aktualno stanje)

12. januar 2022

V sklopu prvega srečanja kluba direktorjev ZKovI v letu 2022 smo obravnavali dve temi, in sicer problematiko alarmantnega porasta cen energije ter aktualno stanje na socialnem dialogu.

Porast cen energije se žal nadaljuje tudi v začetku leta 2022, Vlada pa še vedno preučuje ali in v kolikšni meri bo pomagala gospodarstvu zaradi vala rasti cen energentov. Podjetja se v takih negotovih časih na to težavo težko prilagajajo, pomanjkanje jasne strategije na področju proizvodnje energije v Sloveniji pa jim pri tem zagotovo ni v pomoč. Kovinarji želimo podati aktualne in verodostojne informacije o trenutni situaciji v naših podjetjih: kakšne posledice prinašajo visoke cene energije ter kako le-te vplivajo na poslovanje, zato bomo sodelovali v akciji GZS: pomoč države.

Glede na izčrpno poročilo o socialnem dialogu na klubu direktorjev v decembru 2021, smo člane tokrat seznanili le z zadnjim predlogom novega aneksa, ki je v fazi potrjevanja na strani organov delojemalske strani. Predvidevamo, da bo predlog, ki je v skladu z mandatom UO, potrjen in objavljen še v mesecu januarju.

Na koncu srečanja so prisotni izpostavili tudi svojo zaskrbljenost glede višine minimalne plače za leto 2023, ko je predvidena revizija vsebine »inflacijske košarice«. Podjetja imajo veliko težav tudi s predvidljivostjo glede vrednosti minimalne plače in inflacije, saj sta znani šele januarja, zato ju ni moč upoštevati v poslovnih načrtih podjetij. Skozi predstavitve mnenj smo na srečanju imeli priložnost pokukati tudi v različne plačne modele.

Pripravila Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 09 - December 2021

 

20. jubilejni Klub direktorjev Združenja kovinske industrije

V okviru ustaljenih aktivnosti, ki jih v Združenju kovinske industrije izvajamo v okviru naših ekspertnih skupin, smo se 2. decembra znova srečali s predstavniki uprav in menedžmenta podjetij v okviru Kluba direktorjev, tokrat na jubilejnem, že dvajsetem po vrsti. Obravnavane teme smo postavili v okvir letnih realizacij podjetij ob kazalnikih uspešnosti in izzivih, ki bodo sovpadali z  njihovimi razvojnimi potenciali pri uresničevanju zastavljenih načrtov v prihodnjem letu.     

Velik poudarek srečanja je bil na določilih nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Vlada RS sprejela konec letošnjega aprila in z njim opredelila tudi prednostna razvojna področja, ki naj bi pospešila okrevanje slovenskega gospodarstva ter spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Na področju digitalne preobrazbe NOO sicer predvideva za 56,6 milijonov evrov naložb, vendar je glavnino sredstev namenila javnemu, le 20 % pa zasebnemu sektorju. Med tremi vrstami investicij je s 44 milijoni evrov najobsežnejša naložba povezana z javnim razpisom za digitalno transformacijo podjetij, ki je zanimiva tudi za kovinsko industrijo. Javni razpis bo namenjen velikim in srednje velikim podjetjem, ki bodo izvajala stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo predvidoma v okviru 20 konzorcijev in v sodelovanju z malimi inovativnimi startup ali scaleup podjetji in podpornimi okolji. V združenju smo direktorjem predstavili pogoje sodelovanja ter definirali stroške, ki jih bodo sodelujoča podjetja lahko uveljavljala pri pridobitvi nepovratnih sredstev. Višina subvencij naj bi znašala od 1-2,5 milijona evrov na konzorcijski projekt. Predvidena je seveda tudi kombinacija z inovativnimi in razvojno raziskovalnimi projekti (RRI) ter regionalnimi in shemami za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Podjetja bodo morala za pridobitev sredstev ob uporabi naprednih tehnologij ter trajnostni usmerjenosti izkazovati tehnološko krepitev ter doseganje večje učinkovitosti, produktivnosti in konkurenčnosti, v te procese pa bodo vključena tudi vodstva podjetij in strokovno ter tehnično usposobljeni zaposleni z digitalnimi kompetencami. Dodatno bodo morala podjetja v okviru konzorcija upoštevati še druge pogoje in izpolnjevati trajnostna okoljska merila, izkazovati kazalnike prehoda v krožno gospodarstvo in vpeljevanja elementov industrije 5.0. Združenje kovinske industrije bo prevzelo aktivno vlogo B2B povezovalca med podjetji iz kovinske industrije in IKT podjetji, ki bodo potencialni partnerji v predvidenih projektih v okviru konzorcija.

V nadaljevanju smo prisotne seznanili s stanjem pogajanj v panogi kovinske industrije s SKEI v letu 2021 glede dviga najnižje osnovne plače (NOP) v letu 2022 ter višine pripadajočega regresa. NOP naj bi na predlog sindikatov tako uskladili z rastjo življenjskih stroškov, saj se te za razliko od osnovnih in minimalnih plač niso spremenile že od decembra 2018. Zaradi različnih plačnih modelov dvig NOP v določenih kovinarskih podjetjih močno vpliva na obstoječo plačno strukturo, zato bodo potrebne ustrezne prilagoditve.

V okviru Kluba direktorjev smo zatem ocenjevali še vsebine, ki smo jih obravnavali na naših letošnjih srečanjih. Direktorji so pridobljene uporabne informacije in analize trgov, ki jim jih redno posredujemo v združenju, prepoznali kot nadvse dobrodošle in koristne. Te so povezane z aktualnimi ekonomskimi trendi na globalnem in lokalnem trgu in vključujejo tako nabavne verige kot tudi dobavne roke in logistiko. Še posebej dragocena je tudi medsebojna izmenjava mnenj, ki jo direktorji toplo pozdravljajo, zlasti ko gre za tveganja ali negotovosti pri preskrbi z vhodnimi materiali in komponentami, stanju zalog surovin in izdelkov, formiranju cen, prilagajanju proizvodnih procesov ter za problematiko s pomanjkanjem kadrov, s katerimi se sooča večina podjetij v panogi kovinske industrije. Ker so na sestankih poleg rednih prisotni tudi pridruženi člani združenja, je vpogled v stanje na tržišču na podlagi njihovih izkušenj še toliko bolj poglobljen in večplasten.

Direktorji so kot pozitivno ocenili tudi delo drugih ekspertnih skupin, ki delujejo v okviru združenja, kot so Digi obroč, Forum nabavnikov in predvsem Krog kadrovikov, kjer lahko vodje posameznih oddelkov ali služb vsak na svojem področju obravnavajo tudi bolj specifične teme in predstavljajo primere dobrih praks.  

V sklepnem delu srečanja smo ob izteku leta v ospredje postavili še aktualne poslovne prognoze v EU za leto 2022 ter prisluhnili načrtom, ki jih bodo kovinska podjetja skušala realizirati v prihodnjem letu. Ker je trenutno pri nas izjemno aktualna problematika visoke rasti stroškov energentov, ki močno vpliva na poslovanje podjetij, smo na srečanju obravnavali še predlog sheme pomoči za gospodarstvo, ki jo pripravlja GZS v sodelovanju z odločevalci z namenom, da bi država vendarle oblikovala pomoč tudi za prizadeta podjetja ter začasno krila del porasta teh stroškov. Na zadnjem letošnjem sestanku smo dokončno potrdili tudi termine naših rednih srečanj v prihodnjem letu, ki pa jih bomo glede na morebitne potrebe še sproti dopolnjevali.

Sporočilo 08 – oktober 2021


KLUB DIREKTORJEV

6. oktober 2021

V okviru oktobrskega srečanja Kluba direktorjev so člani obravnavali štiri aktualne teme: aktuialno na področju »covid in PCT v podjetju«, s čimer se je v drugi polovici septembra intenzivno ukvarjal krog kadrovikov. Srečanji sta bili izvedeni dan pred in teden po začetkom veljave novega odloka, pri čemer je hitra in številčna odzivnost potrdila nujnost in pomembnost srečanja. VEČ… 

Sledila je predstavitev trenutnega stanja na socialnem dialogu, kjer je direktorica predstavila  srečanje med vodstvom pogajalske skupine SKEI in vrhom ZKovI. Problem, na katerega podjetja vse bolj opozarjajo, je ta, da delavci ne poznajo razlike med najnižjo osnovno plačo in svojo izplačano plačo. Ob navedeni pereči problematiki je direktorica predstavila osnutek komunikacijskega načrta, katerega bi podjetja lahko uporabila z namenom zmanjšanja nejevolje med delavci. Komunikacijski načrt bo vseboval navodila in napotke, kako delavcem na preprost način predstaviti razliko med NOP in OP. Problem se namreč izhaja iz pomanjkljivega znanja: zaposleni so prepričani, da dvig NOP sam po sebi pomeni dvig plače. Zaposleni se ne zavedajo, da so OP v večini podjetij že v osnovi višje kot NOP - namen načrta je tako pojasniti razliko in s tem zmanjšati pritisk na posamezne delodajalce.

Nekaj besed je bilo namenjenih tudi težko pričakovanemu razpisu za digitalno transformacijo podjetij, katerega objava je obljubljena v zadnjem kvartalu. Na razpisu bodo lahko kandidirala velika in večja srednje velika podjetja, ki bodo V KONZORCIJIH z malimi inovativnimi ali start-up in scale-up podjetji in/ali podpornimi okolji izvedla stopenjsko ali celovito digitalno transformacijo podjetij. Za konzorcijski projekt bodo lahko prejeli med 1 mio in 2,5 mio evrov subvencije. Razpis bo objavljen po obstoječih shemah državnih pomoči, in sicer bo kombinacija RRI pri stroških dela ter regionalne ali MSP sheme pri investicijskemu delu.

Nato je direktorica na kratko predstavila na pobudo UO: zgledu kadrovske in nabavniške skupine bomo oblikovali tudi skupino Zeleno-ustvarjalno-pametno, z delovnim imenom digi obroč. Fokus njenega delovanja bodo izbrani sogovorniki in izmenjava izkušenj med strokovnjaki, ki so v podjetjih zadolženi za digitalno preobrazbo (najsi za produktivnost ali razvoj; digitalizacijo proizvodnje, robotizacijo, virtualne dvojčke, senzorji in aktuatorji,..). Udeležence srečanja je povabila, da posredujejo kontakte svojih strokovnjakov, ki bodo sodelovali v tej skupini.

Zadnja obravnavana tematika na srečanju je bila obnovitev srečanja foruma nabavnikov s predsednikom uprave Kovintrade, ki se je osredotočalo na gibanje cen vhodnih surovin in materialov. Pri tem je direktorica na kratko povzela, da so se jeklarne v preteklosti, ko je bila ponudba večja od povpraševanja, soočale z nizkimi cenami materialov in posledično z izgubo. To je vodilo k zaprtju železarn in padcu proizvodnje, posledično pa je bilo manj kapacitet za proizvodnjo surovin. Hkrati se je v vmesnem obdobju zgodila »korona« ter nepričakovana visoka gospodarska rast na Kitajskem. Surovin je začelo primanjkovati, zaradi zapiranja jeklarn ni bilo več dovolj lastnih kapacitet za proizvodnjo, istočasno pa se je povečalo povpraševanje po določenih surovinah. Na vse podane dejavnike se je celoten svetovni trg odzval z drastičnim povišanjem cen surovin in materialov. VEČ…

Sledila je osrednja točka vsakega klubskega srečanja – diskusija, v kateri so direktorji izpostavili, da je glede naročil tržna situacija dobra. Vsi so zadovoljni s prebujanjem trga in z rastjo naročil, saj jim to omogoča boljše poslovne rezultate v primerjavi s predhodnim letom in pričakovati je nadaljevanje trenda rasti naročil tudi v prihajajočem letu.

Problem, katerega opažajo, je omejitev rasti zaradi pomanjkanja delovne sile. Vsi so se  strinjali,  da vlada splošno primanjkovanje kadra (ne le usposobljenega, ampak tudi takega, ki bi ga lahko usposobili). Glede na rast naročil bi lahko realizirali boljše rezultate, vendar kadra ni. Soočajo se s problematiko odhajanja in zadrževanja kadrov. Nekateri direktorji so v svojih podjetjih opazili, da mlajši vodje ne želijo prevzemati dela in odgovornosti, ker njihovi podrejeni  dobijo višje plače (zaradi dodatkov delovne dobe).

Skrb vzbujajoče je nenehno dviganje cen vhodnih surovin in materialov, pri čemer je opazno, da vedno večji stroški nažirajo letošnje dobičke. Poleg vedno višjih cen surovin, podjetja opažajo drastično rast cen energentov. Pri primerjavi cen energentov so nekateri zaznali 100% povišanje glede na preteklo leto. Za prihodnje leto so napovedane visoke cene energentov, podjetja na tem področju ne vidijo stabilnosti, predvidevajo pa, da bo to najverjetneje vplivalo na njihovo cenovno politiko. Oblikovala se je pobuda, da Združenje izvede analizo trenutnih cen zakupljene energije ter – če bo izvedljivo – tudi projekcijo za leto 2022, pri čemer so udeleženci izrazili pripravljenost sodelovati pri aktivnostih.

Direktorica združenja Janja Petkovšek je sejo zaključila s povabilom na jubilejno 20. srečanje, ki bo potekalo v decembru 2021.

Sporočilo 07 - september 2021


PCT in testiranje zaposlenih 

14. september 2021

Na podlagi mnogih dilem in vprašanj je dan pred začetkom veljave novega odloka o načinu izpolnjevanja PCT pogoja direktorica Janja Petkovšek sklicala virtualno srečanje. Hitra in številčna odzivnost je potrdila nujnost in pomembnost srečanja. Direktorica je podala ključne informacije ter do sedaj znana navodila o pogojih zagotavljanja PCT pogojev v podjetjih in njihovi izvedbi. Udeleženci, ki so se v velikem številu odzvali vabilu, so v drugem delu ob vprašanjih izmenjali svoja mnenja in dileme.

Na srečanju je direktorica predstavila najnovejše informacije. Izpostavila je, da se z novim odlokom, ki je stopil v veljavo 15.9.2021, PCT pogoj širi na vse zaposlene in samozaposlene. Pogoj je izpolnjen ob predložitvi dokazila o prebolevnosti, cepljenju ali testu na virus SARS-CoV-2. Za opravljanje dela se zaposlenim kot PCT pogoj testiranja šteje tudi testiranje s testom HAG za samotestiranje. Med ostalim je bilo izpostavljeno, da morajo PCT pogoj dokazovati tudi osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi oz.  prisotni pri izvajanju dejavnosti v RS.

Stroški testiranja so sedaj pereča tema za marsikaterega delodajalca. Direktorica je pojasnila, da trenutno  zaposlenim teste za samotestiranje plača delodajalec, uporabniki storitev oz. dejavnosti pa jih plačajo sami. Sredstva za testiranje s HAG testi in PCR testi za osebe, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo cepiti (to so osebe, ki imajo kontraindikacije za cepljenje), kar dokazujejo s pisnim potrdilom zdravnika, zagotavlja proračun RS.

Trenutni odlok veleva, da mora delodajalec od 15.9.2021 do nadaljnjega samotestiranje organizirati na delovnem mestu za zaposlene, ki ne izpolnjujejo PCT pogoja. Delodajalec izda Sklep  o testiranju oz. obveznem upoštevanju pogoja PCT na delovnem mestu. Čas in kraj samotestiranja določijo odgovorne osebe v podjetju, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, zaposleni pa morajo samotestiranje opraviti enkrat tedensko v enakih presledkih. Za namen samotestiranja mora odgovorna oseba posredovati zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis zaposlenega, ob tem pa je direktorica združenja večkrat opozorila na pomembnost varovanja osebnih podatkov. Rezultati testiranja s HAG testi za samotestiranje se ne vnašajo v Centralni register podatkov o pacientih in niso podlaga za pridobitev QR kode oz. digitalnega covid potrdila.

Opozorila je, naj bodo ob nabavi hitrih antigenskih testov za samotestiranje pozorni na certifikate. Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke razpolagajo z informacijami in seznamom IVD testov, ki so pridobili CE certifikat ter so s tem namenjeni končnim uporabnikom. Več si lahko preberete na naslednji povezavi Seznam testov  (JAZMP) .

Na podlagi prejetih vprašanj pa je preverila in predstavila tudi ceno in veljavnost antigenskih testov. Trenutni podatki na spletu kažejo gibanje cene med 3 in 11 evrov za samotestirni set, cena HAG testa je 12 evrov, cena PCR testa pa se giba med 70 in 100 evrov.

 Za konec je direktorica še izpostavila stališče GZS glede najnovejšega vladnega odloka. Mnenja so, da stroška testiranja ne bi smeli nositi delodajalci, marveč bi moral vsak posameznik, ki se brez utemeljenih zdravstvenih  razlogov ni odločil za cepljenje, prevzeti odgovornost in stroške lastnega testiranja.


Pripravila Strokovna služba ZKovI

 

Sporočilo 06 – junij 2021


16. junij 2021

Kovinska industrija: Klub direktorjev junija v ospredje postavil 3D tisk kovin – potencial uporabe v podjetju

3D tisk kovin je znan kot precej drag in zato primeren le za posebne primere kot so npr. prototipni kosi. Verjetno lahko pričakujemo, da se ta tehnologija s časom ceni. Na tržišču pridobivamo že informacije, da je izdelava v določenih primerih smotrna že za manjše serije. Kdaj in za kaj bo tehnologija 3D tiska kovin konkurenčna in primerna za serijsko proizvodnjo?


V okviru junijskega srečanja Kluba direktorjev smo v ospredje postavili uporabnost 3D tiska kovin v podjetjih. Najprej smo opravili standardni pregled poslovanja podjetij v prvi polovici letošnjega leta, kjer so direktorji izpostavili svoje dosežke ter orisali ključne omejitve, s katerimi se soočajo pri nabavi vedno dražjih surovin, pomanjkanju materialov ali polizdelkov ter težavah pri logistiki in transportu, ki botrujejo razlogom k dvigu cen za slovenske proizvode in storitve. Večina direktorjev je pri tem opozorila še na težave pri zaposlovanju usposobljenih  kadrov, ki jih pri nas kronično primanjkuje.   

Potenciali tehnologije 3D tiska kovinskih materialov, prof. dr. Edvard Govekar in prof. dr. Iztok Golobič

Na Fakulteti za strojništvo UL so letos spomladi instalirali industrijski 3D tiskalnik kovin s procesom selektivnega laserskega taljenja (SLT) LASERTEC 30 SLM proizvajalca DMG MORI, ki trenutno omogoča izdelavo komponent v iz AL, Ti, orodnega in nerjavnega  jekla  v volumnu  do 300 mm3. Nakup naprave so na FS realizirali v okviru konzorcija 7 laboratorijev s široko paleto razvojnih kompetenc, sredstva zanj pa je poleg FS zagotovila še ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Konzorcij laboratorijev pokriva celotno verigo procesov tehnologije izdelave, vse od snovanja funkcijsko in geometrijsko optimiranih 3D tiskanih komponent, termomehanskega in mikrostrukturnega modeliranja, optimizacije parametrov procesa SLT, do ustrezne po-obdelave in trajnostnih testov izdelanih komponent. V procesu nabave so še moduli za dodatne razpoložljive materiale in programska oprema za hitro optimizacijo procesnih parametrov v odvisnosti od materiala in topologije izdelka. Novi 3D tiskalnik na FS uporabljajo za raziskave vseh procesov v verigi izobraževanja ter razvoju novih izdelkov ter optimizaciji obstoječih. Pri uvajanju in uporabi tehnologije SLM 3D tiska se povezujejo tudi s slovenskimi podjetji.

Prof. dr. Edvard Govekar je izpostavil, da so na fakulteti zasledovali cilj, kako tehnologije čim prej prenesti v industrijsko okolje in pri tem pokriti vse procese, od snovanja do izvedbe 3D tiska, obdelave in testiranja izdelka. Sam nakup naprave in 3D tiskanje različnih izdelkov namreč ni dovolj, pri tehnologiji je treba vključiti tudi vsa bazična inženirska znanja. V okviru dodajalnih tehnologij je predstavil dva najbolj aktualna procesa, SLM in LDD, njune prednosti in slabosti ter primere uporabe te tehnologije v različnih panogah. Ta pomeni velik potencial pri izboljšavah obstoječih ter pri snovanju, raziskavah in razvoju novih inovativnih izdelkov v industrijskem okolju, kjer je povezanost in projektno sodelovanje akademske in industrijske sfere izjemnega pomena. Končni izdelki so z uporabo tehnologije 3D tiska kovinskih materialov večfunkcionalni in zagotavljajo visoko dodano vrednost. Z njihovo uporabo je tudi Slovenija na poti v digitalno in zeleno trajnostno industrijsko okolje.

 

Tehnologija 3D tiska kovinskih materialov tako omogoča topološko optimizacijo obstoječih in razvoj novih komponent z nižjo težo in večjo funkcionalnostjo v orodjarski, avtomobilski, letalski, vesoljski industriji in medicini. Tehnologija 3D tiska na poti od ideje do končnega funkcionalnega izdelka vključuje verigo procesov: zasnovo in modeliranje geometrije prilagojene 3D tisku, modeliranje mikrostrukturnih, termo-mehanskih in funkcionalnih lastnosti, določitev parametrov procesa 3D tisk izdelave, po-obdelave ter trajnostnega mehanskega testiranja izdelanih komponent.

Tudi cilji raziskav skupine laboratorija za sinergetiko na Fakulteti za strojništvo UL, ki jo vodi prof. dr. Edvard Govekar, so usmerjeni v več področij, predvsem v optimizacijo kompleksnih tehnoloških procesov in sistemov, v razvoj novih izdelovalnih tehnologij, informacijskih in adaptronskih sistemov, v izdelavo metod za modeliranje, diagnostiko ter materiale, izdelke, stroje in konstrukcije na osnovi procesiranja več senzorskih podatkov. Sinergetska obravnava procesov je zasnovana zlasti na metodah verjetnosti, statistike, dinamike in izbranih metod umetne inteligence. 

Direktorica združenja Janja Petkovšek je vse člane ob zaključku seje povabila na naslednje srečanje, ki bo potekalo v septembru 2021.

 Predstavitev v ppt obliki je na voljo na Zeljko.Jokic@gzs.si


Pripravila: Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 05 – april 2021

14. april 2021 

                                                         

Klub direktorjev v aprilu o težavah pri zaposlovanju in dvigu cen surovin na svetovnih trgih

V Združenju kovinske industrije smo v okviru aprilskega srečanja Kluba direktorjev v ospredje postavili štiri aktualne teme. Najprej smo se seznanili z zatečenim stanjem glede napredovanja panožnega socialnega dialoga pogajalskih skupin ZKovI in ZDS s sindikati, zatem pa se posvetili izredno pereči problematiki pridobivanja kadrov, ki pestijo že skoraj vsako podjetje v združenju. Sledilo je kratko poročilo o gospodarskih trendih v svetu in na evropskih tleh ter težavah, ki so jih povzročile tudi razmere v Sueškem prekopu in so posledično vplivale na trganje dobaviteljskih verig ter nerazumno dolge dobavne čase. V kratkem pregledu poslovanja podjetij v prvem letošnjem tromesečju so direktorji izpostavili težave, s katerimi se soočajo pri nabavi vedno dražjih surovin in tudi razloge za omejitve dviga lastnih cen za svoje proizvode. 

Direktorica Združenja kovinske industrije Janja Petkovšek je na kratko predstavila načine, kako je mogoče v podjetja privabiti mlajše kadre ob dejstvu, da se delež delovno aktivnega prebivalstva zmanjšuje, demografija pa že postaja omejevalni parameter rasti. Potrebe po kadrih se v zadnjem času povečujejo, mlajši pa od delodajalcev pričakujejo vse bolj fleksibilne oblike dela. Privabljanje kadrov v podjetja zato zahteva drugačne pristope ter pravočasno in kakovostno komunikacijo skozi vse razpoložljive kanale, seveda pa so za to potrebna tudi marketinška znanja. Izpostavila je še pomen zaposlenih, ki postajajo najboljši ambasadorji za vključevanje novih sodelavcev v kolektiv podjetja ter njihovo uspešno vodenje in usmerjanje v času njihovega vključevanja v delovne procese. Pravočasno pridobivanje in ohranjanje kadrov ter osvajanje metod sodobnega vodenja so tako prioritete, ki jim sledijo vsi člani združenja, zato bodo te vsebine v ospredju tudi na naslednjih srečanjih, najprej že na junijskem.     

Direktorji so na kratko predstavili težave z realizacijami naročil in pri tem bolj kot tehnološke izpostavili predvsem kadrovske primanjkljaje. Tehnični kader je na trgu dela namreč postal ozko grlo, prav tako je vse težje pridobiti mlajše kadre v proizvodnjo. Zaradi rigidne delovne zakonodaje podjetja od podpisa pogodbe s tujimi delavci čakajo tudi tri do štiri mesece, preden jih lahko dejansko zaposlijo. Člani združenja si prizadevajo premostiti tudi naraščajoče težave pri nabavi in logistiki. Cene surovinam in repromaterialu skokovito naraščajo in podjetja iščejo načine, kako vse večje stroške vpeti tudi v končne cene za kupce. Nekateri imajo težave tudi pri nabavi strojne opreme, saj pri povečanih naročilih brez večjih investicij ne bodo dosegali boljših rezultatov.

Direktorica Janja Petkovšek je vse člane ob zaključku seje povabila na naslednje srečanje, ki ga bo združenje organiziralo 16. junija 2021.

 Več informacij, Združene kovinske industrije

Pripravila: Strokovna služba ZKovI


Sporočilo 04 – marec 2021


Marca v Klubu direktorjev poudarek na kariernem razvoju

Mesečna srečanja direktorjev podjetij, ki so vključena v Združenje kovinske industrije, se po obravnavanih vsebinah prvenstveno osredotočajo na aktualne trende v gospodarstvu doma in na tujem, trenutnem stanju v kovinski industriji ter kratkoročnih načrtih podjetij v tekočem letu. Udeleženci imajo v Klubu direktorjev priložnost izmenjati mnenja ter seznaniti svoje kolege o načinih dela na konkurenčnih trgih, kadrovski in plačni politiki ter nabavnih in logističnih aktivnostih v okviru svoje izvozne dejavnosti. 

Na marčevskem srečanju so odprli še eno izjemno zanimivo temo, kako se v podjetju lotiti razvojnih izzivov glede organizacijske prenove ter z njo povezanih kompetenc zaposlenih, da bi z boljšo sistematizacijo delovnih mest in novim plačnim modelom dosegali boljše rezultate glede na zastavljene strateške usmeritve, hkrati pa z napredovanji sistemsko motivirali zaposlene k ustvarjanju višje dodane vrednosti na ravni podjetja.

Uspešen primer vzpostavljenega sistema kariernega razvoja je tokrat predstavil Tadej Gosak iz mednarodne skupine Titus, ki ima v Dekanih dve podjetji- družbi Titus in Titus Technologies, sicer pa skupina posluje preko 21 družb še v Združenem Kraljestvu, Nemčiji, Španiji, Italiji, na Poljskem in Hrvaškem ter v ZDA in Indoneziji in zaposluje 900 sodelavcev. Projekta Titusov sistem kariernega razvoja so se v podjetju lotili in ga izpeljali v letu 2018, pri tem pa s konsenzom zaposlenih v temeljih prenovili plačni sistem. Za podlago so uporabili karierne liste, izdelali merljive kriterije za napredovanje na podlagi znanj ter dosedanjih kompetenc zaposlenih, na vodje pa prenesli odgovornost za njihovo ocenjevanje ter morebitno premestitev na primernejša delovna mesta, kjer so lahko še uspešnejši.       

Direktorica združenja Janja Petkovšek je zatem predstavila še globalne in lokalne gospodarske trende po posameznih kazalnikih in državah, kar je predstavljalo uvod medsebojni izmenjavi mnenj in opažanj tako trenutnih kot tudi predvidenih trendov, ki jih podjetja občutijo. Ob zaključku smo napovedali teme, ki jih bodo člani Kluba podrobneje obravnavali v mesecu aprilu – inovativni pristopi k pridobivanju kadrov ter vračanje na delo od doma.      

Več informacij, Združenje kovinske industrije

Pripravila: strokovna služba ZKovI

Sporočilo 03 - februar 2021

Klub direktorjev v februarju tudi o pričakovani podpori gospodarstvu

V Združenju kovinske industrije smo se na svojem rednem februarskem srečanju v Klubu direktorjev seznanili s predvidenimi sklopi pomoči gospodarstvu v naslednjih letih ter ob tem opozorili na pomanjkljivosti, na katere so podjetja naletela v preteklih razpisih.

Številna slovenska podjetja so se zaradi posledic pandemije v preteklem letu soočala z omejitvami poslovanja, pri tem pa utrpela tudi precejšnjo gospodarsko škodo. Med njimi je tudi vrsta podjetij iz panoge kovinske industrije,  ki so v večini izvozno usmerjena ter življenjsko odvisna od ključnih trgov, na katerih poslujejo. Poleg upadanja naročil in prekinitve dobaviteljskih verig so se soočala še z ohromljeno logistiko in zaustavljanjem investicijskih ciklov, s podporo države in v okviru sprejetih zakonskih ukrepov za pomoč gospodarstvu pa si ves čas prizadevala reševati svojo likvidnost ter ohranjati številna delovna mesta. Trendi omejevanja potencialov se po obdobju velike krize in negotovosti počasi umirjajo, a bo za  okrevanje gospodarstva in za uspešen zagon podjetij potrebno veliko pozornosti posvetiti prav uresničevanju njihovih razvojnih in naložbenih načrtov. Spodbujanje razvoja malih, srednjih in velikih podjetij, ki si želijo ohraniti in okrepiti svoj položaj na tržišču, kjer je konkurenca še posebej  izrazita, je tudi ena glavnih usmeritev GZS in Združenja kovinske industrije, ki si z načrtovanimi projekti ves čas prizadevata za povezovanje kreativnega in gospodarskega sektorja ter v ospredje postavljata storitvenost industrije 4.0, s katero bi podjetja obstoječim izdelkom zvišala dodano vrednost, obenem pa spodbujata in podpirata raziskave in razvoj inovativnih izdelkov in storitev.

Z javnimi razpisi, ki omogočajo sofinanciranje projektov podjetij ali konzorcijev podjetij, je tako mogoče uresničevati tiste načrte, ki z novimi ali izboljšanimi izdelki ali procesi in storitvami zagotavljajo tržni potencial in prinašajo visoko dodano vrednost. Vsak razpis vključuje prioritete na podlagi sprejetih smernic in potrjenih akcijskih načrtov, izpostavlja fokusna področja ter tehnologije,  in določa, katera podjetja in pod kakšnimi pogoji se lahko zanje potegujejo. V njih je opredeljena višina povratnih ali nepovratnih sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov, roki in navodila za izpolnjevanje obrazcev za oddajo vlog ter programsko območje, v katerem se bo projekt izvajal.

V Združenju kovinske industrije pa ob tem že dalj časa ugotavljamo, da se podjetja na teh razpisih soočajo z vrsto ovir, ki nespodbudno vplivajo na njihove odločitve za črpanje razpoložljivih finančnih sredstev. Namen razpisov prav gotovo ni financirati podjetja, ki živijo od subvencij, pač pa omogočiti nadaljnji razvoj uspešnim malim, srednjim in velikim podjetjem, ki želijo povečati svoj tržni delež in jim za uveljavitev na trgu primanjkuje tako referenc kot tudi potrebnih  finančnih sredstev za izvedbo svojih načrtov.

  • Potegovanje za povratna ali nepovratna sredstva na javnih razpisih je zamudno in dolgotrajno, hkrati pa zahteva tudi specifična znanja. Kadrov s tovrstnimi izkušnjami si zaradi vpetosti v delovne procese ne morejo privoščiti niti srednje velika, kaj šele mala podjetja. Vloge na javni razpis namreč spremljajo podrobni obrazci, ki jih je za uspešno sodelovanje na razpisu potrebno administrativno pravilno izpolniti, pri tem pa so pisna navodila pomanjkljiva ali celo nezadostna, pomoč s strani v razpisu navedenih oseb - svetovalcev pa je pogosto zgolj in povsem uradniška.
  • Projekti so v okviru javnih razpisov z vidika višine povračil ali pričakovanega prihodka pogosto nestimulativni. Razpisi bi morali biti pripravljeni tako, da bi se nanje lahko odzvala tudi  manjša ali manj izkušena podjetja, ki bi se rada uveljavila na domačem in tudi na globalnem trgu, kar pa pomeni, da morajo biti pogoji, navodila, način kontrole ter zaključek projekta natančno opisani in potencialnim prijaviteljem znani že vnaprej, vključno z oceno stroškov, ki bodo bremenili njihovo podjetje. Ocenjevanje bi moralo potekati transparentno na način, da bi si vsako podjetje lahko tudi samo izračunalo število točk, ki jih dosega v prijavljenem projektu.
  • V podjetjih prevladuje mnenje, da so razpisni pogoji in predpisi v določenih postavkah preveč rigidni. Tako na primer podjetje v času dobe vračanja sredstev ne sme spreminjati tehnologije, čeprav se na trgu pojavi nova inovativna, bolj zelena in bolj ekonomična rešitev. Lep primer je LED razsvetljava, ki bi s svojimi lastnostmi izboljšala ekonomičnost osvetlitve prostorov, a ker razpis in pogodba s posebno klavzulo tega nista predvidela, izbira naprednejše tehnologije ni bila možna.
  • Nedomišljene so tudi nekatere zahteve za dokazovanje kriterija energetske učinkovitosti, ki so v razpisih opredeljene s pričakovanim znižanjem porabe energije v odstotkih za skupno proizvodnjo, namesto da bi jo izkazovali z odstotki na enoto prodaje. Razpis tako podjetja v določeni meri omejuje, saj predvideva, da podjetje ne bo povečalo temveč ohranilo enak obseg proizvodnje, kar je ekonomsko nevzdržno.
  • Prav tako morajo za izboljšanje konkurenčnosti in pospešitev vstopa na tuje trge podjetja izvajati testiranja in certificiranja izdelkov, ki jih opravljajo ugledne in priznane institucije. Ti postopki so zelo zahtevni in dragi, vendar jih morajo podjetja zaradi veljavnih standardov in za zagotavljanje lastne konkurenčnosti na tujih trgih nujno izvajati. V največji meri to velja za slovenska podjetja, ki na zahtevnih globalnih trgih nastopajo z lastno blagovno znamko, kar RS v svojih strateških dokumentih izrecno podpira. Rešitev zanje bi bila podpora s pokritjem dela tovrstnih stroškov v enem izmed prihodnjih, morda celo v posebnem namenskem razpisu, in to predvsem z nepovratnimi sredstvi.
  • Probleme z javnimi razpisi imajo tudi podjetja, ki so zaradi zmanjšanega obsega prometa in števila zaposlenih izgubila status velikega podjetja. Tako podjetje zaradi obstoječe ureditve še dve leti ne izpolnjuje formalnih pogojev za kandidiranje na javnih razpisih za srednja in mala podjetja, kar zanje pomeni izgubo pomembnega potenciala za financiranje njihovega razvoja in izvedbe investicij. Zavedamo se omejitev iz evropske direktive, a v času okrevanja po nepredvideni globalni koronakrizi bi veljalo poiskati novo pot. 
  • Spet v drugih podjetjih navajajo, da kljub uspešni prijavi na razpisu niso sodelovali, saj so bili v razpisni dokumentaciji roki za izvedbo investicije krajši, kot so bili  dobavni roki za predmetno opremo.
  • V nasprotju sta si tudi predpis, ki z novo strojno opremo podjetju omogoča avtomatizacijo in dvig  produktivnosti v proizvodnji, kar hkrati zmanjšuje potrebo po kadrih, razpisni pogoji pa še dve leti po zaključenem projektu zahtevajo enako število zaposlenih, kot jih je imelo podjetje pred začetkom izvajanja projekta. Razpisne pogoje s takimi zavezami glede števila zaposlenih bi morali torej omiliti.  
  • Veseli nas napoved, da bo več sredstev namenjeno digitalizaciji, ki je eden od ključnih dejavnikov razvoja podjetij. Ta se ob uvajanju novih tehnologij soočajo s tveganji, ali bo ta prinesla zadovoljive rezultate in upravičila finančne vložke. Zato se vodstva podjetij odločajo konzervativno in težje posegajo po ambicioznejših prebojnih idejah, kar bi lahko premostili prav s sofinanciranjem skozi javne razpise.
  • Nekatera podjetja morajo pridobljena sredstva vrniti skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in sodnimi stroški, ker niso v celoti izpolnila predvidenega praga razpisa, četudi iz naslova izrednih dogodkov, kot je epidemija, pomanjkanje razpoložljive delovne sile, padec BDP-ja ipd. V takih primerih namesto birokratskega pristopa podjetja pričakujejo več posluha pri obravnavi in ocenjevanju projektov, ki jih podjetja skušajo odgovorno in ustrezno zaključiti, pa jim zaradi objektivnih okoliščin to v predvidenem času to ni uspelo.
  • Tudi pravila poročanja si nadzorniki projekta in finančni nadzorniki tolmačijo vsak po svoje, za podlage pa imajo izdelane različne priročnike. Pri tem se namesto z rezultati, ki jih podjetje izkazuje skladno z razpisom, pretirano in dolgotrajno ukvarjajo s kontrolo internih procesov (delovnopravni vidik).
  • Ker so nekateri razpisi pripravljeni na način, da za izpolnjevanje razpisnih pogojev spodbujajo povezovanje, podjetja menijo, da naj enakovredno obravnavajo tudi sodelujoče izobraževalne in raziskovalne ustanove. 
  • Podjetja so sicer naklonjena izvedbi izobraževanj, ki jih vključujejo javni razpisi, ne pa tudi vsem, ki jih posamezen razpis predvideva. Nekatera so splošnega značaja in povezana le s spodbujanjem ohranjanja zaposlitve za določene skupine zaposlenih, ne pa tudi pridobivanju specifičnih znanj, ki jih podjetje z izobraževanjem želi pridobiti. Izobraževanja potekajo med delovnim časom in pomenijo odsotnost zaposlenega iz delovnega procesa, kar mora kriti podjetje samo. Izobraževanja lahko izvajajo le zunanji izvajalci, sicer nadzorniki stroškov izobraževanja ne priznajo, čeprav imajo podjetja v svojih vrstah tudi strokovno usposobljene predavatelje, ki bi delo izjemno kakovostno opravili. 
  • V Sloveniji je še vedno prisotna velika stopnja negotovosti, kateri razpisi bodo objavljeni, kdaj bodo objavljeni ter kakšni bodo razpisni pogoji. Pri načrtovanju to za gospodarske družbe pomeni veliko negotovosti, ki si jih težko privoščijo. Tako vedno tehtajo, kdaj naj bi bil najbolj primeren čas za izvedbo investicij in ali je smotrno čakati na razpise. Potem ko institucije objavijo razpis, običajno tudi zamujajo z objavo rezultatov, kasneje pa tudi z izplačili sredstev. Področje javnih razpisov bi zato morali urediti na način, da bi bilo bolj predvidljivo in pregledno za načrtovanje aktivnosti v gospodarstvu. Pri določenih institucijah so postopki zelo zbirokratizirani in dolgotrajni.
  • Vsak razvojni korak, ki ga opravi podjetje, praviloma spodbudno in pozitivno vpliva na njegovo dobaviteljsko verigo. Zato ima razvoj velikih podjetij nedvomno velike multiplikativne učinke na poslovanje (procesi, kvaliteta, poslovni modeli, IKT,…) vseh, ki so vključeni v njihove verige vrednosti. Zato je vključevanje velikih (in ne avtomatsko izključevanje) podjetij za slovensko gospodarstvo smotrno in koristno.

Priloga 2 - fotografija Anže Petkovšek (arhiv Poclain Hydraulics)


Pripravila: strokovna služba ZKovI


Sporočilo 02 – februar 2021      

                                                              

Klub direktorjev v februarju o spodbudni rasti proizvodnje in podrobneje o javnih razpisih  

 

V Združenju kovinske industrije smo na svojem rednem februarskem srečanju v Klubu direktorjev svoje člane seznanili z najbolj aktualnimi trendi s področja gospodarstva, še posebej v luči prizadevanj za obvladovanje in preprečevanje širjenja covid-19. V nadaljevanju smo pregledali sveže in spodbudne rezultate naše raziskave, s katero že od novembra lani preverjamo stanje okuženosti zaposlenih v naši dejavnosti, v zadnjem delu pa se podrobno posvetili še javnim razpisom, da bi našim članom v prihodnje lahko pomagali premostiti težave, s katerimi se soočajo pri njihovi izbiri ali pri uspešni prijavi.

Predstavili smo najnovejše podatke o aktivnostih proizvajalcev v evroobmočju in širše v svetu. Pregledali smo rezultate z vidika stanja zalog in naročil ter  spregovorili o pritiskih na dobavne verige z zviševanjem cen ter podaljševanjem rokov dobav vhodnih surovin in komponent, dotaknili pa smo se tudi težav na področju logistike. V zadnjem času se podjetja srečujejo zlasti z rastjo cen ladijskega transporta ter občutnimi zamudami prevozov zaradi pomanjkanja kontejnerjev. V avtomobilski industriji, kjer se podjetja trenutno soočajo s krizo zaradi pomanjkanja določenih komponent (polprevodnikov), ki jih svetovni proizvajalci prvenstveno zagotavljajo za naraščajoče potrebe IKT industrije, se nekateri lotevajo tudi naložbenih načrtov za povečanje proizvodnih zmogljivosti ter uvajajo nove pristope pri upravljanju zalog. V razpravi z vodilnimi v podjetjih smo v nadaljevanju opravili kratek pregled stanja na slovenskem trgu in primerjalno analizo uspešnosti podjetij v dejavnosti kovinske industrije v zadnjem letu. Člani so predstavili svoje načrte za letošnje leto, izmenjali pa smo tudi mnenja glede vpliva plačne politike na rast cen proizvodov ali storitev, kar lahko zlasti pri izvoznikih, ki delujejo na ustaljenih trgih, dolgoročno zmanjša njihovo konkurenčnost.

Raziskavo o stanju okužb na delovnih mestih v kovinski industriji, ki je tudi v času vrhunca epidemije kazala izjemno spodbudne rezultate, smo v združenju doslej opravljali tedensko, v prihodnje pa jo bomo spremljali na daljše časovno obdobje, in sicer dvakrat mesečno.

Tretji del srečanja smo namenili javnim razpisom za razvojna sredstva v novem kohezijskem obdobju 2021 – 2027, za katera se bodo lahko potegovala velika, srednja in mala podjetja. Udeležencem jih je izčrpno predstavila strokovnjakinja, ki v projektni pisarni GZS izvaja in koordinira razvojno-raziskovalne projekte ter skrbi za razvoj novih storitev. Podjetjem bo nekaj sredstev na voljo tudi v okviru Načrta okrevanja in odpornosti med leti 2021 – 2026, sicer pa bo MGRT v letu 2021 namenilo skupaj skoraj 1 milijardo evrov sredstev za pomoč gospodarstvu. Prav tematiki javnih razpisov bomo v bodoče posvetili več pozornosti, in sicer z izvedbo več delavnic in posvetov za podjetja, ki so vključena v združenje. 

Naslednji posvet v okviru Kluba direktorjev bo potekal predvidoma 17. marca 2021. Vabljeni, da se nam pridružite!

Pripravila: strokovna služba ZKovI
Sporočilo 01 – januar 2021
                                                               

Klub direktorjev v januarju o stanju proizvodnega sektorja, lanskih rezultatih in posledicah dviga minimalne plače

V Združenju kovinske industrije že tradicionalno organizirajo redna srečanja s svojimi člani, ki v zadnjem letu zaradi aktualne zdravstvene epidemije potekajo pretežno v spletnem okolju. Tako se v okviru Kluba direktorjev enkrat mesečno srečujejo z vodilnimi iz podjetij z namenom izmenjave aktualnih informacij o trenutnem stanju na področju izvajanja zaščitnih ukrepov in stanja okuženosti zaposlenih, ekonomskih kazalnikih ter omejitvah v proizvodnih, prodajnih in logističnih procesih v povezavi s sprejetimi ali pričakovanimi  vladnimi ukrepi, pa tudi o stanju pri kadrih, plačni politiki in likvidnosti podjetij. Na januarski seji so tako izpostavili tri teme – ali so delovna mesta v kovinski industriji varna in kateri ukrepi to omogočajo, kakšna je trenutna gospodarska situacija pri nas in v svetu ter kakšno je stanje na področju minimalne plače v Sloveniji.

V Sloveniji so po podatkih NIJZ prav v mesecu januarju beležili večji porast okužb, vendar pa podatki v kovinski industriji kažejo, da je slika okuženosti na delovnih mestih ter obolelosti zaposlenih izjemno majhna. Po raziskavah (COVID 19 pri nas) ki jih v združenju v svojih vrstah izvajajo tedensko že od novembra dalje, znaša delež odsotnih zaradi covid razlogov v prvem tednu januarja 3,2 odstotka zaposlenih, 1,5 odstotka jih preboleva bolezen, nihče od teh pa se ni okužil v podjetju. Ti spodbudni rezultati jasno izkazujejo odgovorno ravnanje in dosledno upoštevanje strogih internih pravil v podjetjih, ta pa vključujejo tudi izvajanja testiranj s hitrimi ali PCR testi.

Dotaknili smo se tudi obveznosti testiranja (za zaposlene) in ugotovili, da v podjetjih nimajo težav: vsi zaposleni se zavedajo pomena testiranja in se ga udeležijo v polnem številu. Delodajalec, ki je   odgovoren za zdravje in varnost svojih zaposlenih na delovnem mestu, lahko po dogovoru z medicinsko stroko ugotovi, da je testiranje zaposlenih ključno za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja. V tem primeru mora podjetje ustrezno oblikovati protokole in z njimi seznaniti svoje zaposlene, v internem aktu pa opredeliti sankcije in v primeru kršitev uveljavljati ustrezne disciplinske postopke. Testiranja v podjetjih potekajo redno in v sodelovanju z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami ali drugimi pooblaščenimi zunanjimi izvajalci.

V nadaljevanju je sledila predstavitev stanja proizvodnega sektorja v svetu in EU. Januarske raziskave zajemajo kategorije novih naročil, proizvodnje, zaposlovanja, dobave in zalog. Izkazujejo, da je bil proizvodni sektor navzlic širjenju virusa in omejitvenim ukrepom v letu 2020 uspešen. Dobavne verige so si po velikih spomladanskih težavah kasneje opomogle, so se pa pri dobaviteljih v decembru pomembno podaljšali dobavni roki. Nabavne aktivnosti so se povečevale že od poletja dalje in tudi v mesecu decembru, zaloge proizvajalcev pa so se zmanjšale. Globalni kompozit (skupaj s storitvami) je bil decembra stabilen na račun rasti proizvodnega sektorja. Evropska gospodarstva, ki so se decembra okrepila (padec je bil zaznan v ZDA in na Kitajskem), so optimistična in pričakujejo zmerno rast do drugega kvartala, ko naj bi dosegli stanje pred epidemijo. V Evropi je bila rast proizvodnje ena najhitrejših v zadnjih treh letih, kar dokazuje, da so države proizvodnjo prepoznale kot ključno podporo nacionalnim gospodarstvom, predvsem v obdobju, ko je bil storitveni sektor silno prizadet zaradi omejitvenih ukrepov. Nemčija je ena izmed gonilnih sil v EU že od pomladi dalje in prednjači tako v avtomobilskem sektorju kot v sektorju investicijskih dobrin in tehnologij. Leto se je v celoti zaključilo bolj uspešno od pomladnih pričakovanj, kar pa ne velja za storitveni sektor. Zahvaljujoč rasti proizvodnje ter industrije in naraščajoče svetovne trgovine je BDP upadel za manj, kot je bilo predvideno v drugem četrtletju.

In kakšni so bili lanski rezultati zaradi zmanjšanega obsega dela v slovenski kovinski industriji? Udeleženci so opozorili, da prihaja do zamikov projektov, kar jih kot izvajalce postavlja v negotov položaj, ter izpostavili, da je kljub povpraševanju prihajajočih naročil premalo ter da se ponekod višajo tudi cene vhodnih materialov. Napovedi za letošnje leto so zato nehvaležne, zlasti kar se tiče naložbenih aktivnosti.

V zadnjem delu srečanja je stekla še razprava o minimalni plači skozi stališča GZS, kjer si prizadevajo najti rešitev za blažitev posledic dviga minimalne plače. Podjetja v kovinski industriji tudi zaradi takega razvoja dogodkov pospešeno načrtujejo povečane naložbe v avtomatizacijo proizvodnje, napovedujejo pa tudi razmislek o novih plačnih sistemih, saj minimalna plača vpliva na vsa plačna razmerja zaposlenih v podjetjih, kar pomeni tudi zagotavljanje več sredstev za maso plač. Prestrukturiranje podjetij v tej smeri ni mogoče v kratkem času. Z dvigom minimalne plače se bodo porušila sedanja razmerja plač v podjetjih in tudi v lokalnem okolju, vendar pa z njenim dvigom levji delež pridobi država in ne delavec pri izplačanem neto dohodku. Pritiski se tako sedaj vršijo tudi za dvig vseh plačnih razredov, kar je nevzdržno, z uravnilovko pa ni mogoče motivirati zaposlenih, ki opravljajo težje in zahtevnejše naloge, kar vodi v izgubo številnih kadrov in strokovnjakov iz srednjega razreda.

Pripravila: strokovna služba ZKovI