Ali obstajajo pravne podlage za uporabo 11. člena Kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (KPPl) za uskladitev najnižjih osnovnih plač po Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije (KPKov) za leto 2009?

Pri presoji zgoraj navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz 3. člena KPPl, ki ureja stvarno veljavnost za leto 2009. Skladno s prvim odstavkom 3. člena, KPPl velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki opravljajo dejavnost na pridobiten način in za katere ni sklenjena ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da se v primeru, če posamezna pravica ali obveznost iz KPPl v kolektivni pogodbi dejavnosti ni urejena, za ureditev posamezne pravice ali obveznosti uporabi KPPl, če je v kolektivni pogodbi dejavnosti tako določeno.

Uvodoma je potrebno poudariti, da KPPl ni mogoče pripisati narave sporazuma ali celo predpisa na ravni države, temveč zgolj pogodbeno pravno naravo. Pogodbena pravna narava z zavezujočimi pravnimi učinki med pogodbenimi strankami, izhaja najprej iz prvega odstavka 10. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur.l. RS, št. 43/2006, 45/2008-ZArbit; ZKolp), po katerem kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oz. njune člane. Pogodbena pravna narava KPPl je nadalje utemeljena tudi z njeno stvarno veljavnostjo, kot je opredeljena v 3. členu KPPl. Slednja namreč za delodajalce, ki imajo sklenjeno ustrezno kolektivno pogodbo dejavnosti, praviloma ne velja. Ob upoštevanju določb 12. in 13. člena ZKolp, ki urejajo t. im. razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe, bi eventualno lahko zavzeli stališče, da kolektivna pogodba sicer do določene mere lahko pridobi naravo oz. kvaliteto predpisa, vendar šele takrat, ko minister, pristojen za delo izda sklep o razširjeni veljavnosti kolektivne pogodbe. V primeru KPPl temu pogoju ni zadoščeno.

Za delodajalce v dejavnosti kovinske industrije je bila dne 09.11.2005 sklenjena ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti, tj. KPKov. Poleg tega je minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve dne 20.05.2009 s Sklepom o razširjeni veljavnosti celotne Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije (Ur.l. RS, št. 53/2009) ugotovil razširjeno veljavnost KPKov na vse delodajalce v dejavnostih, za katere je sklenjena KPKov. Oboje navedeno zadostuje za sklep, da stvarna veljavnost KPPl za delodajalce v kovinski industriji, na podlagi prvega odstavka 3. člena KPPl, ni podana. V tem pogledu je dikcija prvega odstavka 3. člena KPPl popolnoma jasna in ne dopušča nobenega dvoma glede stvarne veljavnosti.

Iz besedila KPKov nadalje izhaja, da se le-ta pri urejanju pravic in obveznosti, v nobeni od svojih določb, niti v tarifni prilogi ne sklicuje na KPPl. Iz tega sledi, da ni izpolnjen eden od (dveh) bistvenih pogojev za stvarno veljavnost iz 2. odstavka 3. člena KPPl, kar zadostuje za sklep, da stvarna veljavnost KPPl za delodajalce v kovinski industriji, tudi na podlagi drugega odstavka 3. člena KPPl ni podana. Posledično, tudi uporaba 11. člena KPPl pri usklajevanju najnižjih osnovnih plač po KPKov za leto 2009 ni pravno utemeljena in kot taka ne pride v poštev.

Če bi torej hoteli pri usklajevanju najnižjih osnovnih plač po KPKov za leto 2009 uporabiti 11. člen KPPl, bi bil za to potreben izrecen sklic (referenca) KPKov na KPPl. Omenjenega sklica v KPKov, kot rečeno ni. V kolikor bi pogodbene stranke KPKov to želele, bi morale h KPKov skleniti poseben aneks, s katerim bi se izrecno dogovorile za usklajevanje najnižjih osnovnih plač za leto 2009 na podlagi določb KPPl. Enako velja za morebitne spremembe tarifne priloge KPKov, ki je po izrecni določbi 71. člena KPKov njen sestavni del. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v eni od svojih novejših odločb, ko je tarifni del kolektivne pogodbe opredelilo kot sestavni del kolektivne pogodbe, katerega določbe imajo enako pravno veljavo kot določbe normativnega dela. Tarifni del namreč pomeni neposredno konkretizacijo posameznih določb normativnega dela, ki urejajo pravice in obveznosti. Zaradi tega so kakršnekoli spremembe tarifnega dela podvržene enakim vsebinskim, postopkovnim in oblikovnim zahtevam, kot to velja za normativni del.

Iz navedenega izhaja, da pravne podlage za uporabo 11. člena KPPl za uskladitev najnižjih osnovnih plač po KPKov za leto 2009, niso podane.