Običajno se delodajalci glede izvedbe zvišanja izhodiščnih plač dogovori s sindikatom, v letošnjem letu pa taka pobuda še ni bila podana.
Za sistem izhodiščnih plač in najnižjih osnovnih plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti velja, da se te valorizirajo na način, ki je določen v teh dokumentih.
Kolektivna pogodba grafične dejavnosti (UL RS 51/98, 64/01,103/04, 79/05,95/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08) v zadnjem aneksu iz leta 2008 glede tega opredeljuje:
»Če bo povprečna letna inflacija v obdobju januar-december 2008 v primerjavi z obdobjem januar-december 2007 presegla 4,9%, se izhodiščne iz 16. odstavka 1. točke in osnovne plače delavcev iz 17. odstavka 1. točke te tarifne priloge za januar 2009 dodatno povečajo za razliko med 4.9 in dejansko povprečno letno inflacijo.«
Taka določba pomeni, da je potrebno upoštevati rast izhodiščnih plač in osnovnih plač pod pogojem, da je nastopila rast kot določa aneks. Po podatkih ekonomske stroke GZS je bila inflacija za leto 2008 5,7 odstotna. Inflacija je v povprečju torej za 0,8 odstotne točke presegla tisto, določeno s KP za grafično dejavnost in KP za založniško dejavnost. S tem je pogoj, ki je opredeljen v zgornjem odstavku, izpolnjen.
Na navedenega dejstva so delodajalci v grafični dejavnosti (in dejavnosti založništva, ki ima podobno določbo), na podlagi določb Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti (UL RS 51/98, 64/01,103/04, 79/05,95/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08) in Kolektivne pogodbe založniške, časopisno-informativne in knjigotrške dejavnosti (UL RS 43/00, 77/00, 24/01, 46/01,78/01, 117/04, 79/05, 95/06, 118/06,10/07, 93/07, 35/08, 97/08) zavezani k neposrednem povečanju ne samo izhodiščnih, ampak tudi osnovnih plač od 1.1.2009 dalje, za 0,8 odstotne točke, kolikor znaša preseganje praga inflacije. Povečanje ne samo izhodiščnih, ampak tudi osnovnih plač je posebnost kolektivne pogodbe grafične, založniške ter papirno predelovalne dejavnosti; ostale kolektivne pogodbe imajo klavzule o avtomatičnem povečanju le izhodiščnih oz. najnižjih osnovnih plač, torej povečanja na splošni ravni dejavnosti.
V sistemu valorizacije izhodiščnih plač po zgornjem sistemu poseben in ponoven akt strank skleniteljic v zvezi s tem ni potreben. Pravica do novega, višjega zneska osnovne plače na podlagi zvišane izhodiščne plače nastopi avtomatično, če je izpolnjen ekonomski pogoj stopnje inflacije. Nekateri sklenitelji kolektivnih pogodb se v praksi poslužujejo metode skupnega ugotovitvenega sklepa ali celo aneksa h kolektivni pogodbi, vendar za iztožljivost valoriziranih zneskov to ni potrebno. Celo več, v dejavnosti grafike in založništva natopi pravica do povečane osnovne plače delavca tudi v primeru, če je njegova dosedanja osnovna plača enaka novi izhodiščni plači. Taka klavzula namreč pomeni, da se osnovne plače delavcev iz pogodb o zaposlitvi valorizirajo neodvisno od sistema povečanj izhodiščnih plač za dejavnost. Pravica zaposlenih je že zapisana, in iztožljiva na podlagi določb obstoječih veljavnih pravnih podlag: Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti (UL RS 51/98, 64/01,103/04, 79/05,95/06, 10/07, 93/07, 35/08, 97/08) in Kolektivne pogodbe založniške, časopisno-informativne in knjigotrške dejavnosti (UL RS 43/00, 77/00, 24/01, 46/01,78/01, 117/04, 79/05, 95/06, 118/06,10/07, 93/07, 35/08, 97/08)