Ali se delovna doba pridobljena v tujini upošteva pri jubilejni nagradi?

Zavezuje nas Kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma (Ur.l. RS, št. 83/97, 84/01, 83/07, 124/07, 42/08; v nadaljevanju: KP GiT).

Pravice do jubilejne nagrade Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002 in 103/2007; v nadaljevanju: ZDR) ne ureja, jo pa urejajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.  

KP GiT v 61. členu določa, da delavcu, ki v koledarskem letu dopolni 10, 20 ali 30 let delovne dobe, pripada jubilejna nagrada v določeni višini, za vsak jubilej posebej. V KP GiT je z delovno dobo mišljena skupna delovna doba pri vseh delodajalcih. 

ZDR in KP GiT ne določata katera delovna doba se upošteva kot osnova za jubilejne nagrade, posredno pa iz 56. člena KP GiT (Dodatek na delovno dobo) izhaja, da je kot delovna doba mišljena zaposlitev doma ali v tujini, leta pa so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Sem ne sodi dokupljena, beneficirana in druga posebna zavarovalna doba. Ker tuje države praviloma nimajo delovnih knjižic in delovne dobe ne vpisujejo v delovne knjižice, bi lahko v delovno dobo šteli tudi delovno dobo delavca v tujini, če je le-ta uradno izkazana in potrjena. 

Glede na navedeno smo mnenja, da se delovna doba v tujini načeloma ne upošteva pri določitvi delovne dobe za jubilejne nagrade po KP GiT, razen če so bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, ki kažejo na to, da je bila delovna doba delavca v tujini uradno izkazana in priznana.