Ali je možno denarno povračilo namesto odpovednega roka?

Delavec in delodajalec se po noveliranem čl. 94 ZDR v pisni obliki lahko dogovorita za ustrezno denarno povračilo (praviloma v višini neto plače za čas skrajšanja) namesto opravljanja dela v odpovednem roku, ki ga lahko skrajšata delno ali v celoti. Predhodni temelj je seveda redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, nadalnji predpogoj pa soglasje obeh strank.

Tako lahko pride do prenehanja zaposlitve pred iztekom odpovednega roka, saj delodajalec z dogovorjenim datumom odjavi delavca iz zavarovanja.

Če delavec ob prenehanju delovnega razmerja nima druge zaposlitve in bo uveljavljal pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti pri Zavodu za zaposlovanje, se v takem primeru prijavi v evidenco brezposelnih in se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje (samoplačevanje).

Do denarnega nadomestila in drugih pravic pri Zavodu za zaposlovanje bo upravičen šele z datumom, ko bi mu njegov odpovedni rok pri delodajalcu tudi dejansko iztekel, saj pravica do prejemanja denarnega nadomestila ta čas miruje.

Delodajalec pa mora delavca podučiti, da se prijavi na Zavodu za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh od prenehanja zaposlitve, če želi kasneje uveljaviti pravico do prejemanja denarnega nadomestila.

Od zgoraj opisane situacije pa je potrebno razlikovati prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom kot enega izmed načinov prenehanja zaposlitve. V tem primeru gre za pismeno izraženo voljo delavca in delodajalca o datumu prenehanja zaposlitve ter o morebitnih drugih medsebojnih pravicah in obveznostih do konca zaposlitve. Po ZDR mora taka pismena sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi vsebovati določilo, da delavec ni upravičen do uveljavljanja denarnega nadomestila pri Zavodu za zaposlovanje.