Kateri datum je važen v zvezi z višino odpravnine?

ZDR je v zvezi z odpravnino glede zastavljenega vprašanja po mojem mnenju jasen, saj se odpravnina veže na čas zaposlitve. To pa pomeni, da je merodajen datum prenehanja zaposlitve in ne datum izdaje odpovedi. Vključen je torej ves čas trajanja odpovednega roka, posebej pa poudarjam, da v čas zaposlitve šteje poleg dejanskega dela tudi čas dopusta ter bolniški in porodniški stalež.

V zvezi z bolniškim staležem pa opozarjam, da se v primeru delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog, razlog nesposobnosti) odpovedni rok za čas bolniške podaljša (največ pa za 6 mesecev), če je delavec ob izteku odpovednega roka v polni (8 urni) bolniški. Pomemben je torej dejanski datum prenehanja delovnega razmerja (zaposlitve), kar vse pa vpliva na odpravnino le v primeru, če se v času odpovednega roka ali njegovega podaljšanja zaključi dodatno leto zaposlitve delavca pri delodajalcu. Če ima npr. delavec ob izdaji odpovedi 11 let in 11 mesecev delovne dobe pri delodajalcu, se mu bo ob izteku odpovednega roka odpravnina torej morala odmeriti za 12 let, saj jih v odpovednem roku praviloma tudi doseže.