Kako pravilno razmejiti posamezne dodatke in nadure?

V zvezi z odgovorom iz zgoraj navedenega vprašanja je potrebno upoštevati vse omejitve, ki po ZDR veljajo glede dolžine delovnega časa, določila ki opredeljujejo različne počitke (dnevne, tedenske ITD) kakor tudi omejitve, ki veljajo v primeru nočnega dela in dovoljenega števila nadur. Upoštevati je treba še čl. 64/6 ZDR iz katerega izhaja, da je nadurno delo pri zaposlitvi s krajšim kot polnim delovnim časom možno le, če je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Če gre za kombinacijo z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa (v takem primeru se je mogoče izogniti določenim dodatkom pa tudi določeno število ur se ne šteje za nadure) pa je treba upoštevati čl. 147 in 148 ZDR, ki se nanašata na razporejanje in preračun delovnega časa. V zvezi z višino dodatkov ali ceno nadur pa je treba upoštevati kolektivne pogodbe, morebitna določila v pogodbi o zaposlitvi ter interne pravilnike delodajalca.

V zgoraj navedenem kontekstu bi po mojem mnenju lahko prišlo do naslednjih kombinacij med dodatki za delo v manj ugodnem delavnem času in nadurami:

a) Nadure v popoldanskem času:
Če se delo opravlja v obliki izmenskega dela, pripada delavcu le dodatek na izmensko delo torej, če isti dan dela le v popoldanski izmeni; če pa je delal isti dan že dopoldan, ne gre za izmensko delo, ampak se plačajo nadure.

b) Nadure v nočnem času:
Smiselno velja enako kot pod prejšnjo točko, če gre za izmensko delo; pri organiziranem izmenskem delu se torej dodatek za izmensko delo in nadurno delo izključujeta.

c) Nadure ob nedeljah:
V tej kombinaciji pripada za delo po razporedu v nedeljo do 8 ur plače ter nedeljski dodatek, za morebitni presežek ur pa le plačilo za nadurno delo. Če rednega dela po razporedu v nedeljo ni, se obračuna le nadurno delo.

d) Nadure na praznik:
Smiselno velja enako kot pri kombinaciji nadure – nedelje, s tem da v tem primeru govorimo o dodatku za delo na praznik.

e) Dodatek za delo v  nedeljo, ki je hkrati praznik:
V takem primeru se dodatka izključujeta in se torej ne seštevata. Delavcu   pripada tisti, ki je zanj bolj ugoden.

f)  Dodatek za delo v nedeljo ponoči:
V takem primeru pripadata delavcu oba dodatka, saj se po veljavnih predpisih ne izključujeta. Smiselno enako velja tudi za primer, ko se dela ponoči na praznični dan.