Kdaj se dopolnilno delo lahko opravlja?

Dopolnilno delo je v kontekstu ZDR razumeti kot izjemo in ne kot pravilo. Osnovni predpogoj za dopolnilno delo je, da je delavec že v zaposlitvi za poln delovni čas. Pri tem ni nujno, da je v polni zaposlitvi zgolj pri enem delodajalcu, bistveno je, da delo kot tako skupaj opravlja s polnim delovnim časom (40 ur tedensko).

Za dopolnilno delo se sklene pogodba o zaposlitvi s krajšim kot polnim delovnim časom največ v trajanju 8 ur na teden. Pri tem je potrebno upoštevati vse dnevne in tedenske splošne omejitve kot izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih. K dopolnilnemu delu mora dati soglasje delodajalec (eden ali več), kjer je delavec že zaposlen, sicer dopolnilnega dela ni možno opravljati, saj tudi same prijave v zavarovanje za dopolnilno delo ne bo možno realizirati. Pred opravljanjem dopolnilnega dela je potrebno pridobiti še potrdilo Zavoda za zaposlovanje, da gre za opravljanje dela deficitarnih poklicev, to pa ni potrebno, če gre za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno-umetniških in raziskovalnih del.

S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dopolnilnega dela pri novem delodajalcu mora biti opredeljen način uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (delovni čas, odmor, dopust itd.) glede na pravice in obveznosti pri matičnem delodajalcu, kar je logično, saj morajo biti zadeve (npr. izraba dopusta) usklajene.

Če se pogodba o zaposlitvi za dopolnilno delo sklene za določen čas, potem preneha veljati z iztekom časa. Prav tako pa pride do prenehanja opravljanja dopolnilnega dela z umikom soglasja matičnega delodajalca.

Plačilo (plača) se obračunava za dopolnilno delo smiselno enako kot za delo pri matičnem delodajalcu, seveda v sorazmerju z dejanskim delovnim časom. Plačujejo se prispevki in dohodnina, prejemki gredo v pokojninsko osnovo, ne pa tudi v pokojninsko dobo.