Ali se pri jubilejni nagradi upošteva tudi delovna doba v tujini?

Zakon o delovnih razmerjih ne ureja tematike jubilejnih nagrad, saj je to prepuščeno kolektivnim pogodbam oziroma pravilnikom delodajalca. ZDR tudi ne določa katera delovna doba se upošteva kot osnova za jubilejne nagrade. Iz člena 47 SKPGD (vsak delodajalec pa naj preveri panožno kolektivno pogodbo, ki jo uporablja), ki je pred odpovedjo predstavljala minimum pravic je posredno izhajalo, da je kot delovna doba mišljena zaposlitev doma ali v tujini, leta pa so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Sem pa ne sodi dokupljena, beneficirana in druga posebna zavarovalna doba. Problem nastaja, ker tuje države praviloma nimajo delovnih knjižic in delovne dobe ne vpisujejo v delovne knjižice. Če ima delavec uradno izkazano in potrjeno delovno dobo v tujini in če gre res za oddelan čas, bi se to lahko štelo v delovno dobo pa čeprav ni vpisano v delovno knjižico. Vendar pa se mi zdi bistveno zlasti ali delodajalec izplačuje jubilejno nagrado za skupno delovno dobo ali za leta pri zadnjem delodajalcu. V slednjem primeru je vprašanje brezpredmetno, saj bo delavec potrebna leta pri zadnjem delodajalcu dopolnil šele kasneje. Ne glede na priznano ali nepriznano tujo delovno dobo bo moral delavec namreč počakati na tak ali drugačen jubilej.