Odgovornost delavcev za škodo pri delodajalcu - trgovcu

Gre za odškodninsko odgovornost poslovodij in prodajalcev v trgovinah za morebitno škodo nastalo delodajalcu, do katere lahko pride v delovnem procesu (tatvine, primanjkljaj, poškodbe blaga, itd.). Potrebno je upoštevati, da je odškodninska odgovornost navedenih delavcev krivdna in je potrebna višja stopnja krivde kot sicer velja za splošno odškodninsko odgovornost. To pa pomeni, da je tak delavec odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti, medtem ko za malo malomarnost ali naključje ni odgovoren delodajalcu, prav tako pa tudi ne pride v poštev objektivna odgovornost (ne glede na krivdo).

Delodajalec bi torej ravnal nezakonito, če bi kar pavšalno pri morebitnih inventurnih primanjkljajih od delavca zahteval povračilo škode ali pa, če bi mu naprtil odgovornost za druge podrejene delavce.

Za uspešno uveljavitev odškodnine je potrebno torej delavcu dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti, kar pomeni dejanski nastanek škode, nedopustno ravnanje delavca, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem delavca in nastalo škodo ter krivdo delavca (namen ali hudo malomarnost). Pri tem je namen podan, če se delavec zaveda, da njegovo ravnanje lahko povzroči škodo, pa to dopusti. Huda malomarnost pa je podana, če bi se delavec moral ali mogel zavedati posledic, vendar lahkomiselno misli, da škode ne bo ali da jo bo lahko preprečil. Tak postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti je lahko zapleten, vendar je edino pravilen, čeprav je za delodajalca mikavno in preprosto, če vse primanjkljaje enostavno kar obesi na poslovodje in trgovce. Dejstvo je, da je odškodninska odgovornost krivdna in je temu tudi primeren postopek ugotavljanja.

V primeru ko škodo povzroči več delavcev, je vsak odgovoren za svoj del povzročene škode, če pa se tega ne da ugotoviti, so odgovorni vsi in so dolžni škodo povrniti v enakih delih. Res pa je, da je tudi v takem primeru za vsakega potrebno ugotoviti vse zgoraj navedene elemente odškodninske odgovornosti kot pri posamezniku - povzročitelju, razlika je le v tem, da se znesek nastale škode porazdeli med tiste delavce, ki jim je dokazana odškodninska odgovornost.

Smiselno zgoraj navedenemu je potrebno ravnati pri vseh delodajalcih ne glede na to, s kakšno dejavnostjo se ukvarjajo.