Jubilejna nagrada

Tematika jubilejnih nagrad ne izhaja iz ZDR temveč iz kolektivnih pogodb in pravilnikov delodajalca. Iz SKPGD npr. izhaja pravica delavca do jubilejne nagrade za 10, 20 ali 30 let delovne dobe. Le – ta mora biti dosežena skupaj pri zadnjem delodajalcu, ki je tudi izplačevalec in zavezanec, za zadnjega delodajalca pa se šteje tudi njegov pravni prednik kot tudi z njim kapitalsko povezana družba z večinskim deležem. V delovno dobo pa ne šteje beneficirana doba, različni dokupi in druga zavarovalna doba, torej le izključno čas »oddelane« dobe.

Načeloma gre pri jubilejni nagradi za eno pravico za posamezen jubilej pri istem delodajalcu. Nekaj podobnega je namreč veljalo tudi prej, ko so se jubilejne nagrade izplačevale na skupno delovno dobo, razlika je torej le v nekoliko bolj strogih kriterijih za izplačilo, saj se v primerih pogostih sprememb delodajalca lahko zgodi, da delavec v celotnem obdobju zavarovalne dobe nikoli ne bo upravičen do jubilejne nagrade.

Dolžnost istega delodajalca je torej ob izpolnitvi potrebne gostote delovne dobe, da delavcu izplača za isti oziroma posamezni jubilej le eno nagrado, v primeru dveh ali več delodajalcev pa najbrž ni ovir, da se jubilejna nagrada za isti jubilej izplača tudi več kot enkrat ali celo da se npr. za 10 let pri istem delodajalcu izplača delavcu, pa čeprav je pred časom že prejel jubilejno nagrado za skupno delovno dobo 20 let.

Pripomniti je še, da lahko delodajalci z internimi splošnimi akti tematiko uredijo tudi drugače (vendar ne manj ugodno kot v kolektivni pogodbi), pravica delavca do jubilejne nagrade pa je ob izpolnjenih pogojih tudi iztožljiva v splošnem zastaralnem roku 5 let.