Nočno delo

Po ZDR se kot nočno delo šteje delo med 23.00 – 06.00 uro naslednjega dne v izmenskem delu pa 8 nepretrganih ur med 22.00 – 07.00 uro naslednjega dne. Nočni delavec, torej tisti, ki dela ponoči vsaj 3 ure dnevno ali vsaj 1/3 polnega letnega delovnega časa ima pravico do daljšega dopusta, ustrezne prehrane med delom ter do strokovnega vodstva delovnega procesa.

V primeru izmenskega dela delavec v nočni izmeni periodično lahko dela najdlje en teden, dlje pa le, če pismeno izrecno soglaša. Pogoj za opravljanje nočnega dela je tudi urejen prevoz na delo in iz dela. Delovni čas nočnega delavca lahko traja v obdobju 4 mesecev povprečno največ 8 ur na dan, v primeru povečanja nevarnosti za poškodbe ali okvare zdravja pa največ samo 8 ur na dan. V zvezi z nočnim delom se je delodajalec dolžan pred uvedbo posvetovati s sindikati, pri rednem nočnemu delu pa najmanj enkrat letno. ZDR še posebej v čl. 153 opredeljuje pogoje in primere za opravljanje nočnega dela žensk v industriji in gradbeništvu.

S tem v zvezi je potrebno opozoriti, da se starejšim delavcem lahko naloži opravljanje nočnega dela le z njihovim soglasjem. Kriterij za starejšega delavca je potrebno upoštevati v smislu čl. 201 in 236 ZDR (moški 55 let, ženske pa upoštevaje prehodno obdobje glede povečevanja starosti). Sam podpis pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni soglasja k opravljanju nočnega dela, če to ni v pogodbi izrecno izpostavljeno, če pa se pogodba podpiše preden delavec preide v kategorijo starejših delavcev pa je potrebno vsebino pogodbe o zaposlitvi redefinirati v delu, ki se morebiti nanaša na nočno delo. Končno pa je tudi nesporno, da starejši delavec soglasje k nočnemu delu lahko vedno prekliče brez navedbe razloga. Pri tem ga teoretično lahko doleti le odškodninska odgovornost (dokazno breme je na strani delodajalca), če bi v izjemnih okoliščinah (sredi projekta, remonta ITD) zaradi preklica soglasja in opustitve nočnega dela delodajalcu nastala škoda.