Neopravičena odsotnost
Delodajalec lahko poda izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2 alineji 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).
Pri tem je potrebno spoštovati določbo 110. člena ZDR tako v smislu vsebinske omejitve, po kateri je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kot tudi po rokovnem vidiku, po katerem je potrebno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
Poleg tega ne gre prezreti določbo 2. odstavka 83. člena ZDR, po kateri mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena ZDR, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor.
V času čakanja na zagovor, pa lahko delodajalec, skladno s določbo 2. odstavka 111. člena ZDR, delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, pri čemer ima delavec v času prepovedi opravljanja dela pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
Avtor: Fidel Krupič, univ.dipl.prav., LL.M.