Infopika odgovarja: Ali se delo lahko opravlja s krajšim delovnim časom?

Prevladujoča oblika zaposlitve je sicer zaposlitev s polnim delovnim časom vendar pa to nikakor ni pogoj. Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, lahko pa traja tudi do najmanj 36 ur na teden, če se tako določi z zakonom ali kolektivno pogodbo.

Nobene ovire pa ni za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pri čemer spodnja meja ni določena. Lahko gre za čas 1 ure na dan oziroma 5 urni delovni teden, če se s tako zaposlitvijo strinjata delodajalec in delavec. V zvezi s tem tudi ni pomembno ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas, upoštevati pa je treba, da gre za uveljavljanje pravic in obveznosti v sorazmernem delu glede na delovni čas. Pri tem je treba upoštevati deljive pravice (plača, odmor, prehrana) in nedeljive pravice (dopust, regres, nadomestilo za prevoz).

Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci vendar skupaj največ v trajanju do polnega delovnega časa. V takem primeru je potreben sporazum z delodajalci glede izrabe in nastopa letnega dopusta ter drugih odsotnostih z dela, saj je jasno, da je lahko odsoten le istočasno pri vseh delodajalcih.

Če pa delavec dela krajši delovni čas zaradi invalidskih ali zdravstvenih odločitev (npr. delna pokojnina, delna bolniška), ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. V slednjem primeru pripada delavcu plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa se mu praviloma priznajo kot delavcem, ki delajo polni delovni čas.