Kakšna je pravilna odmera letnega dopusta in prenos?

Letni dopust se odmerja v skladu z ZDR ter upoštevaje sprejete panožne kolektivne pogodbe, ki so ustrezne za delodajalca, saj je ZDR ob sprejetju ohranil kolektivno dogovarjanje. Z ZDR je predvideno, v katerih primerih delavcu pripada cel dopust oziroma do kdaj najkasneje je upravičen le do njegovega sorazmernega dela. V osnovi se dopust odmerja tako, da je vsak delavec upravičen minimalno do 4 tednov dopusta, kar pomeni 20 dni v primeru 5 dnevnega delovnega tedna oziroma ustrezno več, če se delo opravlja še ob sobotah, pri čemer se potem tudi delovne sobote vštevajo v čas izrabe dopusta. Poleg tega ZDR določa še primere in okoliščine (starost, invalidnost, otroci, telesna okvara, nega prizadetega otroka), ki za delavce predstavljajo temelj za dodatne dni letnega dopusta. S tem v zvezi je nesporno, da različne obstoječe osebne okoliščine (npr. starost, invalidnost) pomenijo, da se dnevi dopusta predvideni za vsako izmed njih seštevajo, prav tako pa se upošteva tisti posamezen kriterij za odmero dopusta, ki je za delavca bolj ugoden (ZDR ali kolektivna pogodba). Prav tako je seveda dovoljena uporaba splošnih aktov delodajalca, če so za delavca bolj ugodni. Ne glede na vrsto zaposlitve in delovnega časa se letni dopust določa in izrablja v dnevih in sicer v skladu z dogovorom, planom oziroma odobritvijo delodajalca. Od odmere letnega dopusta pa je treba ločiti situacijo prenosa v prihodnje leto in tako izrabo do 30.06. prihodnjega leta.

Delodajalec je v načelu dolžan delavcu omogočiti izrabo dopusta v tekočem letu, delavec pa je dolžan izrabiti v tekočem letu vsaj 2 tedna, preostanek pa se po dogovoru lahko prenese v prihodnje leto. V primeru bolniške, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka je možen prenos celega dopusta v naslednje leto, če je bil delavec v letu odmere dopusta na delu vsaj 6 mesecev, če pa je bil na delu manj kot 6 mesecev, se od celotnega dopusta lahko odšteje do 2 tedna, če delavec teh dni v tekočem letu ni izrabil. En dan dopusta lahko delavec izrabi po lastni volji, s tem, da delodajalca o tem obvesti vsaj 3 dni pred tem. Neveljavna je izjava delavca o odpovedi letnemu dopustu kot tudi dogovor o odškodnini za neizrabljen dopust, razen ob prenehanju zaposlitve. Odškodnina pripada delavcu tudi v primeru, če je želel izrabiti dopust pa mu delodajalec tega ni odobril v tekočem letu. Letni dopust se praviloma izrabi pri matičnem delodajalcu, če z novim delodajalcem ni sklenjen drugačen dogovor. Ob prenehanju zaposlitve je delavcu potrebno dati potrdilo o številu dni že izrabljenega dopusta. Delodajalec ne more delavcu odrejati časa izrabe dopusta, razen če gre za kolektivni dopust ali dneve med prazniki, ko delo ekonomsko ne bi bilo smiselno in se tedaj pri delodajalcu ne dela.

Delavcu pripada cel dopust najkasneje po nepretrgani zaposlitvi 6 mesecev. Delodajalec ga v celoti lahko odobri tudi prej, delavec pa ga torej prej v celoti ne more zahtevati. Delavcu pa pripada sorazmerni del dopusta (1/12 za vsak mesec dela v koledarskem letu), če v letu sklenitve delovnega razmerja pri delodajalcu še ni pridobil pravice do celotnega dopusta, če mu zaposlitev preneha pred 01.07. v koledarskem letu ter če mu zaposlitev preneha pred rokom, ko bi pridobil pravico do celotnega dopusta (npr. zaposlitev krajša od 6 mesecev).