Digitalna transformacija IKT sektorja vstopa v novo fazo. Če je bil razvoj v zadnjih letih v veliki meri usmerjen v izvajanje storitev po meri naročnika, danes vse več podjetij prehaja v razvoj lastnih digitalnih produktov, platform in rešitev. Ta premik pomeni pomembno spremembo v načinu ustvarjanja vrednosti – od projektnega dela k poslovnim modelom, ki temeljijo na ponovljivosti, skalabilnosti in lastni intelektualni lastnini.
Slovenija je sprejela novo startup strategijo do leta 2030, s katero želi okrepiti podporno okolje za zagonska podjetja in pospešiti njihov razvoj. Strategija poudarja boljši dostop do virov financiranja, vključno s tveganim kapitalom, ter privabljanje tujih investicij.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je danes potekal strokovni posvet z naslovom »Mednarodne priložnosti za slovenska IKT podjetja v globalnih tehnoloških ekosistemih«, namenjen predstavitvi priložnosti za vključevanje slovenskih podjetij v mednarodna inovacijska in tehnološka okolja.
Evropski digitalni regulativni okvir v letu 2026 vstopa v fazo, kjer zakonodaja ni več zgolj usmeritev, temveč postaja neposredna operativna obveznost podjetij. Ključni regulativni stebri, kot so EU Data Act, Cyber Resilience Act in NIS2 Directive, vse bolj določajo način razvoja digitalnih produktov, upravljanja podatkov in zagotavljanja varnosti
EU posodablja digitalna pravila: Omnibus v trialogih, AI Act z možnimi zamiki, Chat Control zavrnjen.
V članku so člani SITIP govorili o tem, da suvereni oblak prinaša večji nadzor nad podatki, a tudi nova vprašanja o stroških, arhitekturi in odvisnosti od ponudnikov.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je sprejelo dva pomembna dokumenta, ki postavljata usmeritve za odgovorno ravnanje s podatki in umetno inteligenco (UI) v javnem sektorju. Gre za »Podatkovne semantične smernice« ter »Smernice za razvoj, uvedbo in uporabo umetne inteligence v javni upravi«, ki predstavljata pomemben korak k varni, učinkoviti in usklajeni digitalni preobrazbi javne uprave.
V Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS kot član konzorcija sodelujemo v projektu Podatkovni prostori za pametna, trajnostna mesta in skupnosti (European Data Space for Smart Communities – DS4SSCC), ki povezuje ključne deležnike s področja podatkovnih ekosistemov, lokalnih skupnosti in referenčnih mest.
Na slavnostni podelitvi nagrad Netko 2026 so v Ljubljani priznanja prejeli najboljši spletni projekti pod nacionalno domeno .si. Nagrada tudi letos potrjuje pomen kakovostnih digitalnih rešitev za konkurenčnost gospodarstva, razvoj blagovnih znamk ter krepitev slovenskega spletnega prostora.
Umetna inteligenca se razvija v smeri večje avtonomije in kompleksnosti, pri čemer vse več pozornosti pridobiva koncept t. i. agentne umetne inteligence (agentic AI). OECD v poročilu The Agentic AI Landscape and Its Conceptual Foundations analizira to nastajajoče področje predvsem z vidika konceptualne razjasnitve, saj obstoječa literatura kaže na pomembna razhajanja v terminologiji in razumevanju ključnih pojmov .