Evropski digitalni regulativni okvir v letu 2026 vstopa v fazo, kjer zakonodaja ni več zgolj usmeritev, temveč postaja neposredna operativna obveznost podjetij. Ključni regulativni stebri, kot so EU Data Act, Cyber Resilience Act in NIS2 Directive, vse bolj določajo način razvoja digitalnih produktov, upravljanja podatkov in zagotavljanja varnosti
EU posodablja digitalna pravila: Omnibus v trialogih, AI Act z možnimi zamiki, Chat Control zavrnjen.
V članku so člani SITIP govorili o tem, da suvereni oblak prinaša večji nadzor nad podatki, a tudi nova vprašanja o stroških, arhitekturi in odvisnosti od ponudnikov.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je sprejelo dva pomembna dokumenta, ki postavljata usmeritve za odgovorno ravnanje s podatki in umetno inteligenco (UI) v javnem sektorju. Gre za »Podatkovne semantične smernice« ter »Smernice za razvoj, uvedbo in uporabo umetne inteligence v javni upravi«, ki predstavljata pomemben korak k varni, učinkoviti in usklajeni digitalni preobrazbi javne uprave.
V Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS kot član konzorcija sodelujemo v projektu Podatkovni prostori za pametna, trajnostna mesta in skupnosti (European Data Space for Smart Communities – DS4SSCC), ki povezuje ključne deležnike s področja podatkovnih ekosistemov, lokalnih skupnosti in referenčnih mest.
Na slavnostni podelitvi nagrad Netko 2026 so v Ljubljani priznanja prejeli najboljši spletni projekti pod nacionalno domeno .si. Nagrada tudi letos potrjuje pomen kakovostnih digitalnih rešitev za konkurenčnost gospodarstva, razvoj blagovnih znamk ter krepitev slovenskega spletnega prostora.
Umetna inteligenca se razvija v smeri večje avtonomije in kompleksnosti, pri čemer vse več pozornosti pridobiva koncept t. i. agentne umetne inteligence (agentic AI). OECD v poročilu The Agentic AI Landscape and Its Conceptual Foundations analizira to nastajajoče področje predvsem z vidika konceptualne razjasnitve, saj obstoječa literatura kaže na pomembna razhajanja v terminologiji in razumevanju ključnih pojmov .
Minuli konec tedna je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani potekal DragonSec DCTF26, dvodnevni dogodek s področja kibernetske varnosti, ki je tudi letos združil konferenčni del in praktično CTF-tekmovanje. Dogodek je organizirala ekipa DragonSec SI, med sponzorji dogodka pa je bilo tudi Središče kibernetske varnosti pri Združenju za informatiko in telekomunikacije. Prvi dan je bil namenjen strokovnim predavanjem, drugi dan pa tekmovanju, v katerem so udeleženci preverjali svoje znanje in praktične veščine reševanja varnostnih izzivov.
Na povabilo predsednika vlade dr. Roberta Goloba so predstavniki slovenskega gospodarstva razpravljali o ukrepih za krepitev konkurenčnosti, višje produktivnosti in večje dodane vrednosti. Med povabljenimi so bili tudi predstavniki podjetij Caretronic, Better in Cosylab iz IKT sektorja, ki so poudarili pomen inovacij, digitalizacije ter stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva.
Predstavniki ZIT in SRIP GoDigital so na Ministrstvu za digitalno preobrazbo predstavili Program za uspešno digitalno Slovenijo 2030, ki poudarja digitalizacijo kot ključni dejavnik konkurenčnosti, produktivnosti in tehnološke suverenosti države. Srečanje je bilo pomemben korak k nadaljnjemu sodelovanju pri oblikovanju ukrepov za učinkovito digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva in družbe.