Evropska unija pripravlja spremembo zakonodaje o javnem naročanju, s katero želi okrepiti konkurenčnost evropske industrije in povečati odpornost gospodarstva na globalne izzive. Ena izmed ključnih novosti bo uvedba merila »Kupuj evropsko«, ki spodbuja prednostno izbiro evropskih ponudnikov v javnih naročilih. Vabimo vas, da sodelujete pri anketi, s katero GZS skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvom za javno upravo zbira mnenja podjetij o predlaganih spremembah. Vaši odgovori bodo pomembno prispevali k oblikovanju slovenskih stališč v nadaljnjih razpravah na ravni EU.

Podjetje Beyond Semiconductor d.o.o. je razvilo kriptografsko napravo Xiphra Core Encryptor 10G, ki je pridobila varnostno dovoljenje za zaščito tajnih podatkov zavezništva NATO do stopnje NATO SECRET. Slovenija se je tako uvrstila med redke države članice Nata z lastno zmogljivostjo razvoja in proizvodnje najzahtevnejših kriptografskih rešitev.

Evropska komisija je aprila predstavila predlog t. i. obrambnega mini-omnibusu, s katerim želi razširiti podporo tehnologijam z dvojno rabo v obstoječih evropskih programih. Svet EU in Evropski parlament sta novembra dosegla politični dogovor o nadaljnji obravnavi, zakonodajni postopek pa še poteka. Gre za pomemben korak v smeri večje povezljivosti med civilnimi in obrambnimi inovacijami ter krepitve strateških tehnologij v Evropi.

Na 20. redni seji Odbora za zdravstvo DZ je bil 6. novembra obravnavan Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ), ob čemer smo vložili obsežen nabor strokovnih pripomb in amandmajev. Predlagane rešitve poudarjajo potrebo po jasnih merljivih ciljih (KPI), strateškem vodenju digitalne preobrazbe ter večji transparentnosti in strokovni vključenosti pri delovanju nove družbe DigiZdravje.

V okviru evropskega projekta XiA, pri katerem sodeluje tudi Zdravniška zbornica Slovenije, je član projektne skupine Iztok Štotl sodeloval na srečanju v Nemčiji, namenjenem krepitvi znanj na področju medicinske informatike in mednarodnemu povezovanju. Med ključnimi poudarki je bila pobuda za vzpostavitev mednarodnega magistrskega programa Digital Health, ki temelji na najboljših praksah vodilnih nemških programov in ambiciji oblikovanja usklajene evropske izobraževalne poti.

Evropska komisija je 19. 11. 2025 objavila predlog poenostavitve digitalne zakonodaje. Jedro paketa je digitalni omnibus, ki poenostavlja pravila o umetni inteligenci (UI), kibernetski varnosti in podatkih. Dopolnjujeta ga še Strategija podatkovne unije za odklepanje kakovostnih podatkov za UI ter Evropska poslovna denarnica, ki bo podjetjem zagotovila enotno digitalno identiteto za poenostavitev birokratskih postopkov in lažje poslovanje v vseh državah članicah EU. Paket zasleduje cilj olajšanja skladnosti s pravili, pri čemer so poenostavitve ocenjene na do 5 milijard evrov prihrankov pri administrativnih stroških do leta 2029. Poleg tega bi lahko Evropske poslovne denarnice podjetjem omogočile do 150 milijard evrov prihrankov na leto.

Slovenija po rezultatih prvega globalnega indeksa umetne inteligence občutno zaostaja pri uporabi, sprejemanju in zaupanju v UI v primerjavi s svetom. Uporaba je še posebej nizka med starejšimi generacijami, medtem ko so največje skrbi povezane z zasebnostjo, varnostjo in širjenjem lažnih informacij.

Inovativna digitalizacija prinaša nove pristope k rasti, učinkovitosti in odločanju. Medtem ko večina podjetij še išče načine, kako tehnologijo vključiti v podporo poslovanju, so trije letošnji finalisti nagrade GoDigital 2025 pokazali, kako jo je mogoče uporabiti za strateški preboj in dolgoročno rast.

7. novembra smo na Gospodarski zbornici Slovenije uspešno izvedli konferenco Kibernetski cunami 2025, ki je pod geslom »Ko val napadov postane realnost« združila več kot 150 strokovnjakov iz gospodarstva, javnega sektorja in akademskega okolja. Predstavljeni so bili osrednji zakonodajni premiki (ZInfV-1, NIS2), evropski načrt Cyber Blueprint ter praktične rešitve za krepitev kibernetske odpornosti.