Evropska komisija je 19. 11. 2025 objavila predlog poenostavitve digitalne zakonodaje. Jedro paketa je digitalni omnibus, ki poenostavlja pravila o umetni inteligenci (UI), kibernetski varnosti in podatkih. Dopolnjujeta ga še Strategija podatkovne unije za odklepanje kakovostnih podatkov za UI ter Evropska poslovna denarnica, ki bo podjetjem zagotovila enotno digitalno identiteto za poenostavitev birokratskih postopkov in lažje poslovanje v vseh državah članicah EU. Paket zasleduje cilj olajšanja skladnosti s pravili, pri čemer so poenostavitve ocenjene na do 5 milijard evrov prihrankov pri administrativnih stroških do leta 2029. Poleg tega bi lahko Evropske poslovne denarnice podjetjem omogočile do 150 milijard evrov prihrankov na leto.
Slovenija po rezultatih prvega globalnega indeksa umetne inteligence občutno zaostaja pri uporabi, sprejemanju in zaupanju v UI v primerjavi s svetom. Uporaba je še posebej nizka med starejšimi generacijami, medtem ko so največje skrbi povezane z zasebnostjo, varnostjo in širjenjem lažnih informacij.
Inovativna digitalizacija prinaša nove pristope k rasti, učinkovitosti in odločanju. Medtem ko večina podjetij še išče načine, kako tehnologijo vključiti v podporo poslovanju, so trije letošnji finalisti nagrade GoDigital 2025 pokazali, kako jo je mogoče uporabiti za strateški preboj in dolgoročno rast.
Slovenija z novim zakonom o izmenjavi elektronskih računov nadaljuje z digitalizacijo poslovnih procesov. Obvezna izmenjava e-računov med podjetji, ki bo veljala od leta 2028, prinaša poenostavljeno in učinkovitejše poslovanje ter dodatne koristi za gospodarstvo in okolje.
Slovenija je med prvimi državami EU, ki so sprejele zakon za izvajanje evropske uredbe o umetni inteligenci. Novi pravni okvir prinaša jasna pravila za varno, pregledno in etično uporabo umetne inteligence ter spodbuja inovacije na tem področju.
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvajanju Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki kaže, da so za hitrejši prehod znanja v gospodarstvo ključne močnejše povezave med raziskovalci, podjetji in regijami. S5 ostaja osrednje orodje za spodbujanje inovacij, zelenega in digitalnega prehoda ter tehnološke suverenosti Slovenije.
ARIS je zagnala projekt Vzpostavitev RRI stičišča, sofinanciran iz sredstev NOO. Nova nacionalna platforma bo združevala podatke, analize in kazalnike s področja raziskav, razvoja in inovacij ter prinesla prenovljeno spletno mesto ARIS, podatkovni portal in nadgrajen sistem SICRIS. Projekt bo zaključen do sredine leta 2026.
Na enem največjih svetovnih dogodkov s področja tehnologije in inovacij se je Slovenija ponovno predstavila kot prepoznaven in zaupanja vreden partner digitalne prihodnosti. Pod okriljem SPIRIT Slovenija so se slovenska podjetja izkazala z naprednimi rešitvami, ki potrjujejo našo prisotnost med vodilnimi tehnološkimi državami sveta.
ARIS je objavil razpis DEMO PILOTI SPP za premogovni regiji Zasavje in SAŠA, namenjen sofinanciranju raziskovalno-razvojnih in demonstracijskih projektov za prehod v nizkoogljično, krožno in digitalno gospodarstvo. Skupno je na voljo 14,42 milijona evrov, rok za oddajo vlog pa je 15. januar 2026 do 14. ure. Razpis ponuja priložnost tudi za digitalne inovacije in rešitve v podjetjih teh regij.
IKT sektor je eden ključnih nosilcev programa Made in Slovenia 2035, strateškega načrta GZS za pospešen in konkurenčen razvoj slovenskega gospodarstva, usklajenega z globalnimi trendi. Njegov strateški fokus je na krepitvi digitalne suverenosti, razvoju produktnih inovacij, internacionalizaciji digitalnih rešitev, gradnji varnih in zanesljivih digitalnih infrastruktur ter povezovanju izobraževanja z gospodarstvom za rast IKT kadrov.