Na dogodku smo ponovno dobili potrditev o potencialu, ki ga ima naša regija na področju podatkovnih centrov.

Evropska pobuda Data Space for Smart Communities (DS4SSCC) je začela četrti krog izvajanja pilotnih projektov, v okviru katerega se je pridružilo sedem novih projektov, ki povezujejo mesta, regije in tehnološke partnerje iz desetih evropskih držav.

Dopolnjeni Delovni program za obdobje 2026-2027 odpira nove priložnosti na številnih digitalnih področjih, ki bodo razporejene v več razpisov.

Ekipa DragonSec SI je 7. oktobra 2026 organizirala dogodek FriCTF: Predavanja iz kibernetske varnosti, namenjen študentom in dijakom, ki jih zanima svet kibernetske varnosti in želijo pridobiti praktična znanja na tem področju.

Uporaba umetne inteligence v Sloveniji hitro narašča. Po najnovejših podatkih SURS jo v letu 2026 uporablja 38 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi, orodja generativne umetne inteligence pa je v prvem četrtletju uporabljalo 62 % prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Obe objavi kažeta tudi na pomen razvoja znanj, odgovorne uporabe tehnologij in kritičnega vrednotenja digitalnih vsebin.

Evropska komisija je 1. oktobra 2026 objavila poročilo Science, Research and Innovation Performance of the EU 2026. Evropa ostaja močna v znanosti, vendar se njeni raziskovalni dosežki prepočasi razvijejo v tehnologije, uspešna podjetja in rast produktivnosti. Poročilo vsebuje tudi podatke o financiranju raziskav in inovacij v Sloveniji.

Uspešno smo zaključili letošnjo Akademijo kibernetske varnosti, ki je bila organizirana v sodelovanju z UM FERI, CyberHub Slovenija, SRIP GoDigital, EDIH DIGI-SI ter Združenjem za informatiko in telekomunikacije s Sekcijo za kibernetsko varnost in je med 24. avgustom in 30. septembrom 2026 potekala v okviru štirih strokovnih seminarjev. Na vseh štirih seminarjih smo skupaj zabeležili več kot 80 udeležencev.

29. 9. 2026 smo bili na največjem dogodku v naši regiji

Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KCUI) vabi ponudnike rešitev in storitev s področja umetne inteligence k vključitvi v Katalog ponudnikov in predstavitvi svoje ponudbe širši poslovni javnosti.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala Delova poslovna konferenca Zdravje 2026: Razvojna naložba družbe in gospodarstva, katere partner je bila GZS. Predstavniki zdravstva, gospodarstva in drugih področij so razpravljali o tem, kako ohraniti zdravje in delovno sposobnost prebivalstva ter zagotoviti dolgoročno vzdržen zdravstveni sistem.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je 22. septembra 2026 potekala praktična delavnica Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI) »Semantična priprava podatkov za učinkovitejšo uporabo umetne inteligence«, na kateri so udeleženci spoznavali, kako podatke ustrezno pripraviti, povezati in opisati za učinkovitejšo uporabo v rešitvah umetne inteligence.

Ponovno smo bili na DCD Connect London – dogodku, ki združuje več kot 5.000 vodilnih strokovnjakov, ki delajo na največjih projektih podatkovnih centrov v Evropi.

AKOS vabi podjetja in druge zainteresirane deležnike, da s svojimi predlogi sodelujejo pri izboru prednostnega vsebinskega področja regulativnega peskovnika za umetno inteligenco. Rok za oddajo predlogov je 30. september 2026.

Člani Združenja za informatiko in telekomunikacije so na Dnevu inovativnosti 2026 prejeli zlato in tri bronasta nacionalna priznanja GZS, pri dveh nagrajenih inovacijah pa so sodelovali tudi strokovnjaki iz Comsensusa in Univerze v Mariboru.

Na Brdu pri Kranju je 11. septembra potekala prva konferenca Evolucija.AI 2026, ki je povezala podjetja, raziskovalne organizacije, javni sektor, ponudnike rešitev in druge deležnike slovenskega ekosistema umetne inteligence. V ospredju je bilo vprašanje, kako umetno inteligenco iz faze eksperimentiranja in pilotnih projektov prenesti v konkretne rešitve, procese in okolja z merljivim učinkom.

V izbor Future 100 Slovenia, ki izpostavlja 100 slovenskih podjetij z visokim potencialom za nadaljnjo rast in širitev na mednarodne trge, se je uvrstilo kar 18 članov Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT).

ARIS je posodobil prijavno dokumentacijo za Javni razpis Spodbude za razvojne projekte TRL 5–8. Prijaviteljem priporočamo, da pred oddajo vloge preverijo aktualno razpisno dokumentacijo in uporabijo najnovejše različice prijavnih obrazcev. Rok za oddajo vlog je 21. september 2026 do 14.00.

Med 18. in 20. avgustom 2026 je na GEA College potekal tridnevni Cyber kamp 2026, namenjen dijakom in dijakinjam, ki jih zanimajo kibernetska varnost, etično hekanje, programiranje in informacijske tehnologije. Kamp je potekal v sodelovanju z GZS – Združenjem za informatiko in telekomunikacije in Sekcijo za kibernetsko varnost, mladim pa je ponudil priložnost, da se skozi praktično delo in stik s strokovnjaki pobliže spoznajo s hitro razvijajočim se področjem kibernetske varnosti.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je objavila Javni razpis Spodbude za razvojne projekte TRL 5–8, namenjen spodbujanju raziskovalno-razvojnih in inovacijskih dejavnosti v konzorcijih podjetij. Razpis podpira razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov in storitev z višjo dodano vrednostjo in tržnim potencialom.

Modeli vid–jezik–dejanje povezujejo razumevanje navodil, zaznavanje okolja in robotsko izvedbo. Njihova aktualnost ni v enem humanoidnem robotu, temveč v nastanku splošnejše programske plasti za prilagodljivo avtomatizacijo.

Digitalni omnibus o umetni inteligenci prinaša jasnejša pravila, manj administrativnih bremen in prilagojene roke za izvajanje Akta o umetni inteligenci. Spremembe podjetjem omogočajo bolj predvidljivo uvajanje novih zahtev, širijo možnosti testiranja rešitev v realnih pogojih ter jasneje opredeljujejo obveznosti glede pismenosti zaposlenih na področju umetne inteligence.

Z 2. avgustom 2026 so se začele uporabljati obveznosti glede preglednosti nekaterih sistemov umetne inteligence iz 50. člena Akta o umetni inteligenci. Pravila posameznikom omogočajo, da lažje prepoznajo, kdaj komunicirajo s sistemom umetne inteligence ter kdaj je bila določena vsebina umetno ustvarjena ali prirejena.

14. oktobra 2026 bo v Vilni potekal European Cybersecurity Fest, ki bo povezal evropske deležnike s področja kibernetske varnosti. V ospredju bodo pomanjkanje kadrov, razvoj znanj in sodelovanje med izobraževalnim sektorjem, gospodarstvom in odločevalci. Preverite program in si zagotovite mesto.

Poletje izkoristite za vstop v svet kibernetske varnosti – prijavite se na Cyber kamp 2026. Med 18. in 20. avgustom 2026 bo na GEA College potekal Cyber kamp 2026, brezplačen poletni program za srednješolce, ki želijo spoznati svet kibernetske varnosti, etičnega hekanja in digitalnih tehnologij. Kamp nastaja v sodelovanju z GZS – Združenjem za informatiko in telekomunikacije, Sekcijo za kibernetsko varnost.

EU je junija dokončno potrdila odlog obveznosti za visokotvegane sisteme umetne inteligence: namesto avgusta 2026 se bodo uporabljale od decembra 2027. Za podjetja to pomeni več časa za načrtovanje, enostavnejši režim skladnosti za podjetja do 750 zaposlenih, v Sloveniji pa regulativni peskovnik pri AKOS že avgusta letos. Kdo z odlogom pridobi, kdo ne in kaj je smiselno storiti zdaj?

Na Gospodarski zbornici Slovenije je v organizaciji Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KC UI) potekal posvet »Preobrat razvoja programske opreme – Kako pravočasno preoblikovati razvojne ekipe za dobo UI«, ki je združil predstavnike IKT podjetij, strokovnjake in predstavnike akademske sfere. Zaradi velikega zanimanja so bila zapolnjena vsa razpoložljiva mesta, razprava med udeleženci pa je potrdila aktualnost tematike in pomen pravočasnega prilagajanja spremembam, ki jih v razvoj programske opreme prinaša umetna inteligenca.

Kako zelo umetna inteligenca pospeši razvoj programske opreme? Dva randomizirana znanstvena poskusa (Google; Cui et al., 2025) kažeta učinek v deležu od 21–26 %, a se ne strinjata, kdo pridobi največ. Odloča zrelost inženirskih praks – testiranje, pregled kode in varnost v izvedbi, ne orodje samo kot tako.

Slovenska IT-podjetja v Berlinu predstavila napredne digitalne rešitve Berlin je med 30. junijem in 1. julijem gostil sejem GITEX AI EUROPE 2026, enega najpomembnejših evropskih dogodkov na področju umetne inteligence in naprednih digitalnih tehnologij. Na sejmu se je v okviru slovenskega paviljona predstavilo 22 podjetij iz sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki so mednarodni javnosti predstavila svoje inovativne rešitve ter iskala nove poslovne priložnosti.

V soboto, 27. junija 2026, je v Hotelu City Maribor potekala prva konferenca BSides Maribor, skupnostno organiziran dogodek s področja kibernetske varnosti, namenjen izmenjavi znanja, praktičnih izkušenj in povezovanju strokovne skupnosti. Med podporniki dogodka je bilo tudi Stičišče kibernetske varnosti pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT).

Konec junija bo Berlin gostil GITEX AI EUROPE 2026, enega vodilnih evropskih sejmov s področja umetne inteligence in digitalnih tehnologij. Na skupnem slovenskem paviljonu se bo predstavilo 22 slovenskih podjetij s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki bodo mednarodnim obiskovalcem predstavila svoje inovativne rešitve in tehnologije.

Slovenski start:up leta 2026 je HeroLabs z rešitvijo MooHero – »pametno uro za krave«. Ovratnica 24/7 spremlja zdravje in vedenje živali ter kmeta prek aplikacije ali SMS-a opozori na bolezen ali pojatev, podatke pa samodejno poroča v zbirko Govedo.si. Ekipa je opremila že 5.700 krav, raste z lastnim financiranjem in se širi v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško.

Odprt je razpis za nagrado GoDigital 2026 za najboljši digitalni projekt leta. K prijavi vabimo podjetja in organizacije s sedežem v Sloveniji. Rdeča nit letošnjega razpisa je »AI. Vaš novi sodelavec.« Rok za oddajo prijav je 30. september 2026. Nominiranci bodo razglašeni na konferenci GoDigital 2026, 8. decembra na Brdu pri Kranju.

V četrtek, 11. junija 2026, je v Ošteriji Pr' Noni potekal tradicionalni poslovni zajtrk ZIT-ov Šmorn, ki ga Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira v okviru Kluba direktorjev ZIT. Dogodek je tudi letos združil direktorje in vodilne predstavnike podjetij članov združenja ter ponudil prostor za odprto razpravo o izzivih in priložnostih digitalne preobrazbe Slovenije.

Evropska komisija je junija 2026 dokončala prostovoljni Kodeks ravnanja o označevanju vsebin, ustvarjenih z UI — praktični priročnik za obveznosti iz 50. člena Akta o UI. Za IKT podjetja postaja označevanje tehnična zahteva (compliance-by-design): vodni žig, metapodatki in razkrivanje deepfakov. Rok za preglednost je po Digitalnem Omnibusu prestavljen na 2. december 2026.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekal posvet »Inferenčna UI infrastruktura za rast: kako Sloveniji zagotoviti zmogljivosti za inovacije in konkurenčnost«, ki sta ga skupaj pripravila Kompetenčni center za umetno inteligenco in SRIP GoDigital s sekcijo ZIT AIDAS. Posvet je bil namenjen povezovanju slovenskih podjetij, raziskovalnih organizacij, ponudnikov tehnologij, države in drugih ključnih deležnikov pri oblikovanju skupne vizije nacionalne inferenčne infrastrukture za umetno inteligenco.

Evropska komisija je predstavila sveženj o tehnološki suverenosti, s katerim želi okrepiti digitalno avtonomijo, odpornost in konkurenčnost Evrope. Sveženj je odgovor na vse večjo strateško odvisnost EU od zunanjih dobaviteljev pri ključnih digitalnih tehnologijah ter na hitro rast potreb po računalniških zmogljivostih, ki jih poganja umetna inteligenca.

Na 4. podelitvi nagrad najboljšim slovenskim tekmovalcem s področja računalništva in informatike (RIN 2026) smo nagradili mlade talente in mentorje, ki s svojim znanjem, radovednostjo in vztrajnostjo soustvarjajo digitalno prihodnost Slovenije ter dokazujejo, da največje izzive rešujemo skupaj.

V torek, 19. maja, je v okviru Sekcije kibernetske varnosti (SeKV) potekal hibridni dogodek »Kako to delajo drugi – in kaj lahko izboljšamo pri nas?«, ki smo ga organizirali v sodelovanju z evropskim projektom COcyber. Dogodek je bil namenjen razpravi o krepitvi sodelovanja med civilnimi in obrambnimi skupnostmi na področju kibernetske varnosti ter predstavitvi dobrih praks iz različnih evropskih držav.

UMAR v Poročilu o razvoju 2026 opozarja, da Slovenija brez hitrejše digitalizacije, več vlaganj v IKT in razvoja digitalnih kompetenc tvega razvojni zaostanek. Kje najbolj zaostajamo in kakšna je vloga IKT sektorja?

Kvantno računalništvo je dolga leta živelo v polju obljub in akademskih razprav. Leto 2026 zaznamuje temeljit preobrat: tehnologija je prestopila v fazo poslovne relevantnosti. Vse več podjetij po svetu že aktivno deluje s kvantnimi tehnologijami, naložbe pa so v enem letu porasle za več kot šestkrat. Za podjetja, ki zamudijo ta trenutek, so posledice lahko dolgoročne – za slovenska podjetja in člane SRIP GoDigital pa se odpira jasna priložnost za zgodnje pozicioniranje.

Mala in srednje velika podjetja vabljena k sodelovanju v kratki anonimni raziskavi NCC-SI o informacijski in kibernetski varnosti. Z odgovori boste pomagali izboljšati ozaveščanje, komunikacijo in podporne vsebine za večjo kibernetsko odpornost podjetij. Izpolnjevanje traja približno 4 minute.

V Sekciji za kibernetsko varnost smo pričeli z izvajanjem kampanje »Slovenija potrebuje cyber strokovnjake«. Prvi obisk smo izvedli na OŠ Milana Šuštaršiča, kjer smo učencem 8. razredov približali področje kibernetske varnosti. K sodelovanju vabimo podjetja in strokovnjake, ki želijo mladim predstaviti delo v praksi in prispevati k razvoju prihodnjih kadrov.

ARIS je objavil razpis »Inovacijski vavčerji 2026« za podporo sodelovanju podjetij z raziskovalnimi organizacijami in krepitev inovacijskega potenciala gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za javni razpis, znaša 1 mio. EUR. Rok za prijavo je 10. 9. 2026.

Objavljeno je Letno poročilo SRIP GoDigital za leto 2025, v katerem predstavljamo ključne aktivnosti, projekte, partnerstva in dosežke SRIP GoDigital na prednostnem področju Informacijsko-komunikacijskih tehnologij pametne specializacije S5. Poročilo vključuje pregled aktivnosti na področju digitalne preobrazbe, razvoja kompetenc, mednarodnega sodelovanja ter povezovanja deležnikov digitalnega inovacijskega ekosistema v Sloveniji.

Ključno sporočilo konference je bilo, da ima Slovenija zaradi svoje geografske lege, dobre povezljivosti ter kakovostnega kadra odlično izhodišče, da postane pomembno regionalno digitalno središče. Hkrati je v slovenskem prostoru že veliko dobrih praks uporabe UI ter priložnosti za uporabo superračunalniških zmogljivosti!

Na panelu z naslovom "Defining a Strategy to Unlock Central & Eastern Europe’s Emerging Digital Nations" je sodeloval tudi Branko Jovanović, predsednik SITIP

Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije je v okviru Kluba direktorjev organiziralo strokovni posvet z naslovom »Prihodnost IKT sektorja: prehod od storitev po naročilu do lastnih digitalnih produktov«. Dogodek je bil del prizadevanj ZIT za spodbujanje strateškega dialoga o prihodnjem razvoju slovenskega IKT sektorja ter krepitvi njegove mednarodne konkurenčnosti.

Po prvem tromesečju aktivnosti se SeKV pripravlja na začetek kampanje »VARUJ SEDANJOST IN PRIHODNOST. POSTANI CYBER STROKOVNJAK.« in prenovo spletne strani Certifikati kadrov v kibernetski varnosti.

Digitalna transformacija IKT sektorja vstopa v novo fazo. Če je bil razvoj v zadnjih letih v veliki meri usmerjen v izvajanje storitev po meri naročnika, danes vse več podjetij prehaja v razvoj lastnih digitalnih produktov, platform in rešitev. Ta premik pomeni pomembno spremembo v načinu ustvarjanja vrednosti – od projektnega dela k poslovnim modelom, ki temeljijo na ponovljivosti, skalabilnosti in lastni intelektualni lastnini. 

Slovenija je sprejela novo startup strategijo do leta 2030, s katero želi okrepiti podporno okolje za zagonska podjetja in pospešiti njihov razvoj. Strategija poudarja boljši dostop do virov financiranja, vključno s tveganim kapitalom, ter privabljanje tujih investicij.