Blagovna menjava koroškega gospodarstva v letu 2003
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ECL Enotne carinske listine niso več vir za pridobivanje podatkov o blagovni menjavi s tujino, zato so podatki za leto 2003 dejansko zadnji, ki jih spremljamo na do sedaj veljaven način.
Slovenija kot celota lani v menjavi s tujino ni izpolnila vseh pričakovanj, saj se je ob hitrejši rasti uvoza blagovni primanjkljaj ponovno povečal. Koroška je le malenkostno znižala svoj delež v izvozu kot tudi uvozu in ob tem ohranila po izvozu pozicijo šeste med 13 regijami v državi in četrte po doseženem saldu. Pokritost uvoza z izvozom v višini 159,1% je med najvišjimi v Sloveniji.
Blagovna menjava Slovenija Indeks rasti Koroška Indeks rasti Delež v % |
Izvoz v tisoč EUR 11.284.845 102,9 696.361 99,7 6,2 Uvoz v tisoč EUR 12.236.657 105,7 437.764 100,9 3,6 Saldo v tisoč EUR - 951.812 155,5 + 258.597 97,7 |
V letu 2003 so koroška podjetja in podjetniki poslovali na trgih več kot stotih držav, v poslovanju pa je sodelovalo 338 izvoznikov in 448 uvoznikov, skupno 50 več kot v predhodnem letu. Prvi trije izvozniki so realizirali preko 62% regijskega izvoza, prvih pet pa več kot 70%.
Blagovna menjava po občinah kaže, da se je delež mestne občine Slovenj Gradec še povečal in predstavlja že 62% regijskega izvoza, svoj delež pa je lani najbolj povečala občina Muta, predvsem zaradi družbe Armature Muta.
Na listi 50. največjih slovenskih izvoznikov imamo prvič štiri podjetja in sicer:
-
5. mesto: Prevent Slovenj Gradec
-
23. mesto: Johnson Controls NTU Slovenj Gradec
-
28. mesto: SŽ Metal Ravne na Koroškem
-
48. mesto: TAB Mežica.
V pogojih nižje konjunkture se je tudi Koroška soočila z nižjim uvoznim povpraševanjem v državah Evropske unije, še vedno pa na teh trgih realiziramo 65% celotnega izvoza. Nemško tržišče ostaja najpomembnejše. V zadnjih dveh letih se je izvoz na Slovaško povečal za 4 krat, zato se je prvič zgodilo, da Avstrija ni več druga na listi največjih uvoznikov koroškega blaga, čeprav se je lani izvoz v Avstrijo povečal za 14%. Z državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije ima Koroška še naprej presežek, ki se le minimalno znižuje, najbolj neuravnotežena pa je menjava z Avstrijo, kjer je vrednost uvoza glede na vrednost izvoza podvojena.
Avtor: Tatjana Kupnik