Včeraj smo v sodelovanju mnogih deležnikov uspešno izpeljali pomemben posvet, saj je Koroška na prvem mestu med vsemi regijami na področju bolniških odsotnosti.
🎯 Bolniške odsotnosti – izziv, ki ga ne smemo spregledati
na včerajšnjem posvetu v Slovenj Gradcu, ki se ga je udeležilo okoli 70 strokovnjakov in predstavnikov podjetij, so bili predstavljeni skrb vzbujajoči podatki o bolniških odsotnostih v Sloveniji – zlasti pa na Koroškem, kjer problematika izstopa še posebej izrazito.
V povprečju je vsak dan v Sloveniji zaradi bolniške odsotnosti odsotnih okoli 50.000 zaposlenih. Najpogostejši razlogi za odsotnost so bolezni mišično-skeletnega sistema, poškodbe in zastrupitve ter infekcijske bolezni. Ženske so sicer bolj pogosto bolniško odsotne kot moški, povprečna dolžina odsotnosti pa z leti vztrajno narašča.
📍 Koroška med izstopajočimi regijami
Po besedah Mateja Ivartnika z NIJZ Ravne, je bil v letu 2023 odstotek bolniškega staleža v Sloveniji 5,24 %, na Koroškem pa kar 7,1 %. Povprečno število dni bolniške na zaposlenega je znašalo 25,91 dni – bistveno več kot slovensko povprečje (19,13 dni).
📌 Kaj to pomeni za delodajalce?
Večja obremenitev prisotnih sodelavcev
Težave pri organizaciji dela
Povečano tveganje za napake in nesreče
👷 Primeri iz prakse
V podjetju SIJ Metal Ravne se dnevno srečujejo z okoli 10-odstotno bolniško odsotnostjo – kar pomeni, da dnevno manjka kar okoli 100 ljudi. Glavni direktor Jernej Močnik opozarja, da lahko tudi nekaj odstotkov odsotnih ob večizmenskem delu pomeni resno motnjo v procesu. Po njegovem mnenju bi se lahko zgledovali po Avstriji, kjer imajo številne ukrepe za obvladovanje tega pojava.
Podjetje Monter Dravograd pa uspešno znižuje kratkotrajne odsotnosti pod 3 %, zlasti z ukrepi za promocijo zdravja in krepitvijo pripadnosti podjetju. Vendar ostajajo dolgotrajne odsotnosti (7 %) trd oreh, za katerega bodo potrebni tudi sistemski ukrepi – med predlogi je bilo omenjeno tudi uvajanje neplačanih prvih dni bolniške.
🩺 Zdravniška plat zgodbe
Direktorica ZD Ravne, Zdenka Koželj Rekanović, opozarja na pomanjkanje zdravnikov in časovne stiske, ki onemogočajo temeljite pogovore s pacienti pred odločitvijo za bolniško. Dolge čakalne dobe in staranje zaposlenih dodatno obremenjujejo sistem.
Dr. Nika Tušek, specialistka medicine dela, poudarja pomen ustreznega vračanja zaposlenih na delo po dolgotrajni bolniški, saj to pogosto poteka brez zadostne podpore. Pravi, da bi bilo treba strokovnjake medicine dela bolj vključiti v prilagajanje delovnih mest in podporne procese.
🔍 Kaj lahko naredimo kot družba?
Na koncu posveta je generalna direktorica na Ministrstvu za zdravje, Vlasta Mežek, poudarila, da ni nasprotujoča nobenemu predlaganemu ukrepu, vendar opozorila, da je področje občutljivo:
»Ne želimo siliti bolnih nazaj na delo. Želimo si zdrave in motivirane ljudi – sistem pa mora preprečevati zlorabe in motivirati za odgovorno ravnanje.«
Hvala našim partnerjem Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ Ravne na Koroškem, ZZZS Ravne na Koroškem, MO Slovenj Gradec za podporo pri ivedbi in našim gostom.