OZ Koroška

Poslovna pričakovanja koroškega gospodarstva - analiza


POSLOVNA PRIČAKOVANJA KOROŠKEGA GOSPODARSTVA 2011 - 2012

Poslovanje v letu 2010 je še vedno zelo povezano z negativnimi dejavniki ( plačilna nedisciplina, negativno poslovno zaupanje, nižja investicijska vlaganja, stečaji, ipd. ), pa vendarle je pričakovati, da bo, po izjemno kriznem letu 2009, ko je koroško gospodarstvo prvič v zadnjih petih letih beležilo negativen čisti izid, le ta v letu 2010 zopet pozitiven – smo zapisali pred enim letom. Napovedi so se uresničile.

Statistični urad RS je sicer prejšnji mesec objavil, da je recesija v letu 2009 najmanj prizadela Osrednjeslovensko regijo, najbolj pa Koroško, saj se je regionalni bruto domači proizvod realno zmanjšal za 12,1%, na nivoju države pa za 8%. Z regionalnim BDP-jem se ocenjuje kakovost oz. standard življenja v posamezni regiji, hkrati pa kaže, v kateri fazi ekonomskega cikla se nahaja regijsko gospodarstvo. Če izhajamo iz podatkov, ki smo jih pridobili na osnovi vprašalnikov ( tako kot ob zaključku leta 2010 smo tudi v decembru 2011 na predlog Upravnega odbora GZS Območne zbornice Koroška 34 podjetij zaprosili za sodelovanje v anketi – sodelovalo jih je 29 oz. 85%, zajeti so bili vsi sektorji, prevladujejo predelovalne dejavnosti) lahko ugotovimo, da je bilo regijsko gospodarstvo v letu 2011 že v zadnji fazi, fazi okrevanja ( ekonomisti definirajo štiri faze – ekspanzija, upočasnitev, recesija, okrevanje ).

Zbir posredovanih podatkov pokaže naslednjo sliko:

 

Podatek v EUR                 Dejansko           
2010
Ocena              
2011
Indeks         
2011/2010
Plan                  2012       Indeks         
2012/2011
Prihodki od prodaje  693.014.459  828.979.613 120  831.257.164  100 
  • prodaja tuji trg
 449.996.068 526.233.812  117 532.151.844  101 
  • prodaja domači  trg
 243.018.391 302.745.801  125   299.105.320 99 
Čisti poslovni izid  19.014.693 32.134.214  169  34.704.809  108 
Dodana vrednost
na zaposlenega
 36.063 39.008  108  40.629  104 
Strošek dela
v dodani vrednosti
 62%  60%  97  59%  98
Število zaposlenih  4.678 4.921  105  4.926  100 
Vrednost investicij  22.771.562 51.325.748  225  32.810.694  64 


Žal se gospodarska kriza po kratkotrajnem olajšanju v prvi polovici leta 2011 ponovno krepi, razmere so povezane s poslabšanjem v mednarodnem okolju, kakor tudi s prepočasnim prilagajanjem države in gospodarstva na spreminjajoče se tržne razmere, za nameček pa je v Sloveniji trenutno prisotna tudi politična negotovost, ki odmika sprejem in implementacijo nujnih prilagoditev in ukrepovna področju gospodarstva spet nekam v prihodnost. V kolikor ne bodo odpravljene ovire pri zagotavljanju virov financiranja in likvidnostnih težav, olajšano pridobivanje kreditov za inovacije in razvoj, hkrati pa povečana prožnost trga dela in zagotovljena večja odvisnost plač od produktivnosti, lahko računamo na nivoju države le na zelo nizko gospodarsko rast, regijsko gospodarstvo pa bo moralo vložiti veliko napora za ohranitev dosežene sorazmerno dobre situacije iz leta 2011.

Negotovost v mednarodnem okolju narašča, za koroško gospodarstvo pa je prodaja na tujih trgih vitalnega pomena. Nemčija ostaja tako za Slovenijo, kot našo regijo, najpomembnejši zunanjetrgovinski partner. V letu 2011 beležimo 23% rast izvoza ( SLO 14% ) in 17% rast uvoza ( SLO 14% ), po pokritosti uvoza se s 158% med 13 regijami uvrščamo na visoko tretje mesto, po doseženem saldu menjave pa na peto mesto. Napovedi podjetij kažejo, da bo v letu 2012 kar 64% vseh prihodkov ustvarjenih na tujih trgih.

Delodajalci so izjemno previdni ob vstopu v novo poslovno leto, bistvenih sprememb ne načrtujejo, regija bo predvidoma ohranila sedanje število zaposlenih v gospodarstvu. Še lani ob koncu leta smo beležili kar 20% večjo brezposelnost kot v letu 2009, zadnji podatki pa kažejo, da se je v enem letu brezposelnost znižala za 558 oseb oz. za 12,3%. Konec novembra 2011 je bilo je bilo na Koroškem 3.970 ljudi brez dela, lani v istem času pa 4.528 .

V letu 2010 smo zaradi hitrejše rasti dodane vrednosti na zaposlenega ( Koroška +10%, SLO +5% ) dosegli že 86% republiškega povprečja ( v 2010 le 80% ). Ker dodano vrednost sestavljajo neto dobiček /izguba, davki, neto finančni in drugi odhodki, amortizacija, odpisi terjatev in stroški dela, je pomembno, kako visoka je, kakšna je struktura posameznih delov dodane vrednosti in koliko zaposlenih jo proizvede. Razpon med podjetji, ki so vrnila vprašalnik je izjemen. Najnižja DV/zaposlenega v letu 2010 je 12.807€, najvišja pa 86.432€, obe sta doseženi v podjetjih iz kovinsko predelovalne dejavnosti. Z izjemo treh anketiranih podjetij, vsi napovedujejo povečano dodano vrednost na zaposlenega za leto 2011 in 2012. Pri napovedih za 2012 preseneča razpon, le ta se bo predvidoma znatno povečal in sicer napovedujejo DV/zaposlenega v višini od 16.000€ do 134.000€.

Zaradi strukture dejavnosti regijskega gospodarstva imajo največji vpliv na dodano vrednost stroški dela. Ti so leta 2010 predstavljali 65% v strukturi DV, leta 2011 63%, po napovedih za leto 2012 pa se bo delež znižal na 62%. Delež stroškov dela v dodani vrednosti pove, kolikšen delež dodane vrednosti ostane lastniku kapitala po plačilu delovne sile. Z drugimi besedami, ta kazalnik kaže obremenitev dodane vrednosti s plačno maso. Med anketiranimi podjetji se navedeni delež giblje med 29% in 98%, med najuspešnejšimi pa znaša povprečno 42%.

Najbolj negotova je ocena investicijskih vlaganj. Investicijska aktivnost s strani države kot investitorja je že močno zmanjšana, pogoji za poslovanje in investiranje podjetniškega sektorja pa se ne izboljšujejo. Kar pet koroških podjetij je v 2011 realiziralo za naše razmere izjemno velike investicije, vlaganja so se v primerjavi z 2010 več kot podvojila. Ocenjujemo, da so napovedi o cca 33 mio investicij v 2012 povsem realne, predvidena je zgolj ena investicija, ki presega vrednost 10 mio €.

Obeti za prihodnje ne kažejo pretiranega optimizma, negotovosti za 2012 je absolutno preveč. Med velikimi državami evro območja trenutno najbolje kaže Nemčiji, kar glede na veliko odvisnost regijskega gospodarstva od tega trga daje upanje, da se bo pozitiven trend internacionalizacije koroškega gospodarstva nadaljeval tudi v 2012, s tem bi se položaj regije nedvomno okrepil.

Analizo pripravila:

Tatjana Kupnik

Poslovanje gospodarstva koroške regije v letu 2012


Besedilo je objavljeno v pripetih dokumentih.


Avtor: Tatjana KUPNIK
Pripeti dokumenti