Zaposlovanje po 1. maju 2004 v Sloveniji, Evropski uniji in tretjih državah

Prost pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ena od štirih temeljnih svoboščin skupnega notranjega trg EU. Ko govorimo o prostem pretoku oseb znotraj EU, govorimo o izvajanju pravice do vstopa, bivanja in dela v drugi državi članici, kar velja tudi za Slovenijo.

Prost pretok oseb vključuje:

• svobodo zaposlovanja: pravica iskati, sprejeti in opravljati delo v katerikoli državi članici EU po načelu enakega obravnavanja
• priznavanje poklicnih kvalifikacij: sistem, ki omogoča medsebojno priznavanje in enakovrednost pridobljene izobrazbe na podlagi primerljivega sistema izobraževanja
• državljanske pravice: pravica do prostega gibanja in prebivanja na območju držav članic, ki je pogojena s državljanstvom EU( pogoj je zmožnost posameznika, da se je sposoben sam preživljati s svojim delom oziroma rednim prilivom denarja)
• koordinacijo sistemov socialne varnosti: pravila, ki omogočajo uveljavljanje pravic iz sistemov socialne varnosti

Prehodno obdobje po vstopu v EU  se nanaša le na svobodo zaposlovanja.

1. SLOVENIJA - DOSEDANJE ČLANICE EU

Prehodno obdobje za nove države članice v razmerju do dosedanjih članic EU je bilo uvedeno s 1. majem 2004 in bo trajalo 7 let. Izjemi sta zaradi specifičnih lastnosti le Malta in Ciper. Ker ureditev prehodnega obdobja temelji na vzajemnosti do dosedanjih držav članic, velja načelo, da dokler bo katera izmed dosedanjih držav članic izvajala omejitve dostopa na svoj trg delovne sile za državljane Slovenije, bo Slovenija prav tako lahko izvajala enakovredne ukrepe za delavce iz te države članice. V vsakem primeru posebej je potrebno ugotoviti ali obstajajo omejitve v določeni državi za slovenske državljane, ker to vzajemno vpliva tudi na zaposlovanje državljanov dosedanjih držav članic EU v Sloveniji.

Prehodno obdobje je razdeljeno na več faz (2 leti + 3 leta + 2 leti):

a.) Obdobje: 1. 5. 2004- 1. 5. 2006

• Dosedanje države članice lahko omejujejo slovenskim državljanom ter po načelu vzajemnosti tudi Slovenija državljanom dosedanjih članic - dostop do delovnih mest, delavcem iz teh držav pa je potrebno zagotoviti prednostno obravnavanje pred iskalci zaposlitve iz tretjih držav.

Po 1.5.2006 mora Svet EU na podlagi poročila Komisije opraviti pregled stanja trgov delovne sile, države članice pa se morajo posamično odločiti ali bodo še vedno izvajale prehodno obdobje ali ne. Če država članica ne poda izjave, se šteje, da bo v celoti izvajala evropsko zakonodajo od 1.5.2006 dalje.

b. Obdobje: 1.5.2006-1.5.2009

• Komisija na predlog Slovenije pripravi dodatno poročilo o stanju na trgu delovne sile, države članice, ki omejujejo prost pretok delavcev pa se morajo izreči v roku 6 mesecev o nadaljevanju ali opustitvi prehodnega obdobja.

c. Obdobje: 1.5.2009-1.5.2011

• Odločitev držav članic ali bodo se naprej upoštevale prehodno obdobje za največ 2 leti ali pa le to preneha veljati. Pogoj za podaljšanje je obstoj »resnih motenj ali groženj na trgu delovne sile«.

Po 1.5.2011 ne obstoji pravna osnova za uporabo omejevalnih ukrepov.

Države članice, ki se odločijo za izvajanje popolne liberalizacije trga delovne sile že od 1.5.2004 dalje, lahko pod določenimi pogoji - v primeru motenj, ki bi resno ogrozile življenjski standard v določeni regiji ali poklicu oziroma v nujnih ali izrednih primerih- uvedejo varnostno klavzulo.

2. DELOVNA DOVOLJENJA

Vse države, torej tudi Slovenija, bodo še izdajale delovna dovoljenja. Tiste, ki bodo izvajale prehodno obdobje, bodo s tem omejevale dotok delovne sile. Ostale, ki bodo izvajale evropsko zakonodajo, pa bodo izdajale delovna dovoljenja avtomatično, ker bodo služila le za spremljanje dotoka delavcev. Tako državljani novih držav članic EU po 1. maju 2004 za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo več delovnega dovoljenja. Izpolniti morajo le obrazec za prijavo na Zavodu za zaposlovanje R Slovenije, ki pa ni pogoj za dostop na trg dele, temveč se izdaja le zaradi vodenja evidence stanja na trgu dela v Sloveniji. Obstaja pa možnost uvedbe varnostne klavzule, ki bi omejila dotok delavcev iz novih držav članic EU, če bi to opravičevale razmere na slovenskem trgu delovne sile.

Irska, Švedska in Velika Britanija so liberalizirale dostop do svojega trga delovne sile s 1.5.2004, tako, da slovenski državljani za zaposlovanje v teh državah ne potrebujejo delovnega dovoljenja in obratno. Prijaviti se morajo le na Zavodu za zaposlovanje R Slovenije zaradi vodenja evidence stanja na trgu delovne sile. Postopki zaposlovanja so odvisni od nacionalnih zakonodaj teh držav.

Pri zaposlovanju državljanov dosedanjih držav članic EU v Sloveniji po 1.5.2004, bo Slovenija dosledno upoštevala načelo vzajemnosti kar pomeni, da lahko uveljavlja enakovredne ukrepe nasproti katerikoli stari državi članici EU, kot jih te države uvajajo za slovenske državljane.

Državljani dosedanjih članic EU se lahko zaposlijo v Sloveniji v prvih dveh letih prehodnega obdobja po nacionalni zakonodaji R Slovenije oziroma pod pogoji, ki bodo določeni z morebitnimi sporazumi med dosedanjimi državami članicami in Slovenijo.

3. PREHODNO OBDOBJE ZA SLOVENSKE DRŽAVLJANE, KI SO PRED 1.5.2004 ŽE NA DELU V ENI OD STARIH ČLANIC EU

Slovenski državljani imajo dostop do trga dela sedanje države članice, če so na dan pristopa Slovenije k EU 1.5.2004 zakonito delali v tej državi članici in imajo dovoljenje za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več. Pravico do dostopa na trg delovne sile sedanje države članice EU izgubijo, če prostovoljno zapustijo trg dela sedanje države članice.

4. ZAPOSLOVANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV V SLOVENIJI PO 1.5.2004

Zaposlovanje državljanov tretjih držav v Sloveniji po 1.5.2004 se po 1. maju 2004 ni spremenilo.

Sprejeta je bila Uredba o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2004, s katero se omejuje število tujcev (UL RS, št. 33/2004). Za leto 2004 je bila določena kvota delovnih dovoljenj v skupni višini 17.100.

V kvoto se ne vštevajo [1]:

• delovna dovoljenja državljanom EU, ki imajo na podlagi sporazuma z EU enak položaj kot državljani R Slovenije ( 9. člen Uredbe)
• tujcem, za katere z zakonom niso predpisana delovna dovoljenja
• tujcem z osebnim dovoljenjem
• poslovodnim delavcem.
  

5. VLOGA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA DELO ZA USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE TUJCEV NA ZZRS

Na podlagi zahteve o predložitvi dovoljenja za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev iz držav, s katerimi Slovenija nima sklenjenega ustreznega meddržavnega sporazuma

(UL RS, št. 80/2003), je med drugim potrebno pridobiti tudi pozitivno pisno mnenje GZS.

Obrazci so na voljo na spletni strani: www.gzs.si

6. EURES

Eures (European Employment Services) je omrežje javnih služb za zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev iz držav članic EU. V sistem so vključene tudi Norveška, Islandija in Švica (članice Evropskega gospodarskega prostora).Slovenija je članica od 1.5.2004, članice EURES-a pa so javne službe za zaposlovanje. V Sloveniji je za delovanje te službe zadolžen Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Eures posreduje med drugim informacije delodajalcem, ki želijo zaposliti delavce iz članic EU v okviru prostega pretoka delavcev ter novih članic EU: (spletna stran www.ess.gov.si/html/Eures)

Temeljni pravni viri EU, ki uveljavljajo načelo prostega pretoka delovne sile:

• Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: členi 39-42
• Uredba Sveta 1612/68/EGS o svobodnem gibanju delavcev znotraj skupnosti
• Uredba 1408/71 EGS o uporabi programov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti
• Direktiva 68/360/EEC o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine
• Direktiva 64/221/EGS o usklajevanju posebnih ukrepov, ki zadevajo gibanje in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z javno politiko, javno varnostjo in javnim zdravjem prebivalstva
• Direktiva 72/194/EGS o razširitvi področja uporabe direktive z dne 25.2.1964 o usklajevanju posebnih zadev, ki zadevajo gibanje in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in zdravjem prebivalstva na delavce, ki uresničujejo pravico, da ostanejo na ozemlju države po tem, ko so bili v tej državi zaposleni
• Direktiva 75/34/EGS o pravici državljanov države članice, da ostanejo na ozemlju druge države članice po tem, ko so tam opravljali dejavnost kot samozaposlene osebe
• Direktiva 73/148/EGS o odpravi omejitev gibanja in bivanja v Skupnosti za državljane držav članic v zvezi z ustanavljanjem in opravljanjem storitev
• Direktiva 75/35/EGS
• Direktiva  90/364/EGS o pravici do prebivanja
• Direktiva 90/365/EGS o pravici do prebivanja za zaposlene in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati poklicno dejavnost
• Direktiva 93/96/EGS o pravici do prebivanja za študente
• Pristopna pogodba Republike Slovenije k Evropski Uniji z dne 16.4.2003
• Pravilnik o vsebini, načinu vodenja evidenc državljanov držav članic Evropske unije in z njimi izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov o zaposlitvah, dela na podlagi pogodb civilnega prava in o napotenih delavcih ( UL RS, št. 45/2004)
  

OPRAVLJANJE STORITEV

Za opravljanje storitev po 1. maju 2004 ni omejitev. Izjema sta Avstrija in Nemčija, ki imata po Pristopni pogodbi pravico do omejitev opravljanja določenih storitev (glej spodaj). V času omejevanja, bo potekalo opravljanje storitev s pridobitvijo ustreznih delovnih dovoljenj. Tudi Slovenija lahko za opravljanje storitev za ponudnike iz Avstrije in Nemčije, uveljavlja omejitve načela prostega pretoka opravljanja storitev.

Dejavnosti, ki so omejene:

a) Nemčija:

• Gradbeništvo s sorodnimi branžami - dejavnosti naštete v prilogi k direktivi in dejavnosti iz Uredbe o klasifikaciji pod  NACE kodo od 45.1. do 4 glej spodaj
  dejavnosti notranjega dekoraterstva iz Uredbe o klasifikaciji pod  NACE kodo 74.87 glej spodaj
• Čiščenje objektov in opreme - Nace koda 74.70 čiščenje objektov in opreme
• Druge storitve NACE koda 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

b) Avstrija:

• Proizvodnja kovinskih konstrukcij in delov iz Uredbe o klasifikaciji pod  NACE kodo 28.11 (gre za proizvodnjo metalnih struktur in delov teh struktur)
• Gradbeništvo s sorodnimi branžami - dejavnosti naštete v prilogi k direktivi in dejavnosti iz Uredbe o klasifikaciji pod  NACE kodo od 45.1. do 4  - glej spodaj
• Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov NACE koda 04.41
• Obdelava naravnega kamna NACE koda  26.7
• Poizvedovalne dejavnosti in varovanje NACE koda 74.60
• Čiščenje objektov in opreme NACE koda 74.70
• Nega na domu NACE koda 85.14
• Socialno varstvo brez nastanitve NACE koda 85.32

Klasifikacija po uredbi o Statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v ES Nace koda 45.1 do 45.4:

45.1 priprava gradbišča
rušenje in odvažanje zgradbe, zemeljska dela, vrtanje 

45.2. gradnja in celotna konstrukcija; strojna dela
splošna konstrukcijska dela in strojna dela, postavljanje strehe in kritje ter obrobe, gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov, konstrukcija vodnih projektov, ostala konstrukcijska dela, ki vsebujejo posebno trgovino

54.3. gradbena napeljava
napeljava elektrike in vtičnic, izolacijska dela, vodovod, ostale gradbene inštalacije

45.4. dokončanje zgradbe
omet, vezanje napeljave, tlakovanje in delo na stenah,barvanje in lakiranje, ostala končna dela

Klasifikaciji pod  NACE kodo 74.87 ostale poslovne storitve, ki se nanašajo na najem in prodajo stanovanj (real estate bussines activities)

• Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71 zajemajo vsa gradbena dela povezana z izgradnjo, popravilom, vzdrževanjem, adaptacijo ali rušenjem zgradb

-Še posebej pa:
izkopavanje, odvažanje zemlje, dejanska gradbena dela, sestavljanje in demontiranje vnaprej izdelanih elementov, opremljanje ali instalacija, adaptacija, obnova, popravila, demontiranje, rušenje, vzdrževalna dela, izboljšave

PRAVICA DO USTANAVLJANJA PODRUŽNIC TUJIH PODJETIJ V SLOVENIJI TER SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE PRIDOBITNE DEJAVNOSTI

Na podlagi 561. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. Tako 599. člen ZGD opredeljuje tuje podjetje kot pravno in fizično osebo, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče oziroma sedež zunaj Slovenije v državi članici Evropske skupnosti (ES) ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP) oziroma v državi, ki ni članica ES ali EGS.

Samostojni podjetnik posameznik iz nekdanjih članic EU, ki je fizična oseba in na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, se mora za opravljanje dejavnosti v Sloveniji samozaposliti. Če gre za državljana bivših držav članic EU, ki uveljavljajo prehodno obdobje prostega pretoka ljudi ter omejujejo zaposlovanje, mora ob upoštevanju načela vzajemnosti, za opravljanje svoje dejavnosti, pridobiti delovno dovoljenje v Sloveniji. Kot predhodno navedeno, pa za državljane Nemčije in Avstrije velja omejitev opravljanja dejavnosti iz naslova reciprocitete.

Pripravila:
Barbara Gnilšak, univ.dipl.prav.
Samostojna svetovalka