Delodajalec, ki zaposluje 6 zaposlenih, sprašuje, kako naj ravna z delavskimi knjižicami v letu 2009. Seznanjen je s tem, da so ukinjene, vendar v pisarni podjetja še vedno hrani delovne knjižice tistih delavcev, ki so pri njem zaposleni. Število delavcev se je sicer v zadnjem letu zmanjšalo za 3 zaposlene.

Od 1. 1. 2009 za vse delodajalce (ne glede na to ali gre za malega delodajalca ali ne), velja, da ne vpisuje več podatkov v delovne knjižice. Od tega datuma na novo zaposleni delavci nimajo več delovne knjižice, svojo dosedanjo delovno dobo pa lahko dokazujejo z delovno knjižico, ki sicer ne izgubi veljave, temveč obdrži naravo javne listine. Delavci jo lahko uporabijo kot dokazilo v vseh postopkih uresničevanja pravic, ki so vezane na delovno dobo, kot so dodatek za skupno delovno dobo, jubilejne nagrade v primeru skupne delovne dobe, odmera dodatnega letnega dopusta na podlagi skupne delovne dobe, upokojitev in podobno. 

Zakon o delovnih razmerjih (UL RS, št. 42/02, 103/07) določa, da delodajalec obdrži v hrambi delovne knjižice tistih delavcev, ki so pri njem na dan 1. 1. 2009 v delovnem razmerju. V primeru pa, da delavci želijo prevzeti delovno knjižico v hrambo sami, jo je delodajalec dolžan izročiti. Ker gre za izročitev javne listine, je pomembno, da jo delodajalec izroči proti potrdilu. Menimo, da se lahko delodajalec odloči, da ne bo hranil nobene od delovnih knjižic in pozove delavce, da jih v hrambo prevzamejo sami.  

Ko delavcu delovno razmerje preneha, pa mu delodajalec mora izročiti delovno knjižico, če to ni mogoče jo pošlje pristojni upravni enoti, kjer ima delavec stalno prebivališče, ali ki je delovno knjižico izdala.