Poslovanje kovinske industrije

Na Združenju kovinske industrije smo tudi v letu 2024 izdelali analizo poslovanja podjetij kovinske industrije.

Analiza kovinske industrije - Izdaja 2024 (polna e-verzija publikacije je dostopna samo članom Združenja kovinske industrije)

Namen gradiva je z nekaterimi osnovnimi podatki o gospodarjenju v kovinski industriji po dejavnostih oziroma podskupinah za leto 2023 podati trende gibanj s ključnimi ugotovitvami. Podane so tudi nekatere primerjave z okoljem EU. Za analizo smo uporabili podatke, prejete od Agencije Republike Slovenije za javno-pravne evidence in storitve (AJPES) ter podatke obdelane po metodologiji GZS-SKEP. V tabelah in grafih so podani osnovni podatki za panoge kovinske industrije, upoštevaje podatke gospodarskih družb, ki so zavezane k oddaji bilančnih podatkov; niso pa zajeti podatki samostojnih podjetnikov iz posameznih panog dejavnosti kovinske industrije. Kot vselej so na začetku pogledi direktorjev nekaterih kovinskih podjetij na poslovno leto.

Kratek povzetek leta 2023:

»Slovenska kovinska industrija se uvršča v vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije tako po prihodku kot po izvozu. Panoge kovinske industrije so v letu 2023 predstavljale 29% prihodka, 29% izvoza ter 35% števila zaposlenih, ustvarile pa so 32% dodane vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. Slovenska kovinska industrija je izvozno usmerjena, in sicer z neposrednim izvozom ustvari 2/3 svojega prihodka oz. osem odstotkov izvoza na ravni celotne države, saj posluje na svetovnem trgu in pri tem tekmujemo s konkurenco iz vsega sveta. V letu 2023 je slovenska kovinska industrija zaposlovala okoli 68.000 ljudi, prihodki so dosegli 12 milijard EUR, izvoz 8,4 milijarde EUR, dodana vrednost pa je znašala 3,7 milijarde EUR.

V drugi polovici leta 2023 so tudi slovenski kovinarji občutili velik upad naročil, proizvodnje in prihodkov zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti pri glavnih poslovnih partnerjih. Kljub temu so se podjetja hitro prilagajala, in sicer z optimizacijo proizvodnih kapacitet, stroškov in dvigom učinkovitosti. Splošen upad povpraševanja je posledično zmanjšal pritiske na dobavitelje. Podjetja so pospešeno uvajala avtomatizacijo in izboljšave procesov za boljše obvladovanje tržnih nihanj, kar posledično prispeva k dolgoročni konkurenčnosti. Kovinarji so v skladu s trajnostno usmeritvijo pripravljali akcijske načrte za prehod na obnovljive vire energije, povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje odpadkov, kar dolgoročno pripomore k izboljševanju njihove konkurenčnost na globalnem trgu. Vendar je vseskozi visoka cena električne energije resno ogrožala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj so visoki stroški zmanjšali dobičkonosnost in ovirali investicije ter razvoj. Za dolgoročno vzdržnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva bo v prihodnje nujno sodelovanje gospodarstva in države pri iskanju rešitev za stabilizacijo cen energije.