Na izredni seji Skupščine GZS so člani za novega predsednika GZS s 65 od 86 glasov v 2. krogu izvolili mag. Stojana Binderja.
Ljubljana, 3. avgust 2010 – z današnjim dnem se je zaključil postopek predlaganja kandidatov za novega predsednika GZS. Gospodarska zbornica Slovenije je prejela 4 kandidature. Vse kandidature izpolnjujejo pogoje, določene v Statutu GZS in Pravilniku o volitvah organov GZS.
V skladu s 4. členom Pravilnika o volitvah organov GZS pozivam vse člane GZS, organizirane v okviru združenj oz. zbornic dejavnosti in območnih oz. regionalnih zbornic, da v 15 dneh po objavi tega poziva, to je do 3. avgusta 2010, predlagate kandidate za novega predsednika oz. predsednico GZS. Predsednik GZS bo izvoljen za čas do izteka štiriletnega mandata sedanje skupščine GZS in konstituiranja nove, to je najdalj do 29. maja 2011.
Stališča GZS do izhodišč Nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega programa za leto 2011-2020.
NAPOVED DOGODKOV:• Srečanje s častnimi konzuli RS• Obisk gospodarske delegacije iz Republike Koreje• Možnosti poslovanja v Armeniji in Cipru• Aktualna vprašanja v mednarodni prodaji blaga• Usposabljanja mentorjev za delovnopravno mediacijo in arbitražo• Poslovno srečanje s predstavniki avstrijskih podjetij
Prvo srečanje z ministrom Žarničem o problematiki zakonodaje in organiziranosti države, ki predstavljajo resno oviro za trajnostni razvoj gospodartsva ter pospešeno javne in zasebne investicije
Na konferenci »Možnosti in priložnosti za prenos znanja in tehnologij«, sicer enem od dogodkov v sklopu razprav o izhodiščih novega nacionalnega razvojno raziskovalnega programa Slovenije, so bile predstavljene možnosti za učinkovit prenos in trženje znanja iz RR sfere na trg in v gospodarstvo. Dogodek sta organizirala GZS in IJS.
Na GZS je potekala 15. redna seja Upravnega odbora. UO je obravnaval Letno poročilo GZS za leto 2009 in se seznanil s strategijo EU 2020. V nadaljevanju so se gospodarstveniki srečali z ministrom za gospodarstvo, dr. Matejem Lahovnikom, ki je predstavil gospodarsko situacijo v Sloveniji.
Slovensko gospodarstvo in slovenska znanost potrebujeta skupne vzvode za prebojne inovacije. Novi razvojni instrumenti naj bi koreniteje presegli razdrobljeno, neusmerjeno javno financiranje raziskav in razvoja. Pogojujejo hkratna vlaganja podjetij in RR sfere ter skupno upravljanje vlaganj za doseganje odličnosti v znanosti in kompetencah za prebojne inovacije.