Podjetniško trgovska zbornica

Za člane Podjetniško trgovske zbornice smo 17. novembra 2022, organizirali posvet


Predstavitev in izvajanje novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) v praksi

Udeleženci so se seznanili z novostmi, ki jih v poslovanje podjetij prinaša nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki je bil v objavljen Uradnem listu št. 130/2022 in je pričel veljati 26. 10. 2022, uporabljati pa se začne 26. 1.2023. 

Predstavitvi novosti, ki jih v poslovanje podjetij prinaša ZVPOT-1 so sledila številna vprašanja, saj želijo člani zagotavljati visok standard varstva pravic potrošnikov, pri čemer za učinkovito izvajanje predpisanih obveznosti potrebujejo ustrezna dodatna pojasnila pristojnih.

Prvi sklop vprašanj udeležencev posveta:

Glede na razpravo z MGRT na temo novega ZVpot-1 še vedno nismo dobili konkretnega odgovora, kaj pomeni po 244. členu, 2. odstavek pojem »dajanje na trg« in sicer v zvezi s določbo 91. člena, ki se nanaša na vsebino garancijskega lista. Glede na to prehodno določbo se naj določbe 91. člena namreč ne bi uporabljale za blago, ki bo do 26.1.2023 dano na trg. Pojem »dajanja na trg« za namen ZVPot-1 pa ni definiran, je pa potrebno imeti v mislih, da ta pojem za različne blagovne skupine ni vedno enak, saj namreč dajanje na trg posebej definirajo tudi specialni zakoni, zato bi lahko prišlo do nejasnosti, kdaj morajo biti vsebine garancijskih listov usklajene z novo zakonodajo pri posameznih blagovnih skupinah. Glede na to, da garancijski list pripravi proizvajalec, je to še toliko bolj pomembno, saj je potrebno zadeve uskladiti dovolj vnaprej.

Na predstavitvi je bilo govora tudi o znižanih cenah. Na predavanju je bilo izpostavljeno, da se lahko komunikacija višine popusta v % nanaša na najnižjo ceno v zadnjih 30tih dneh. Tega zapisa v zakonu  in evropski uredbi ne najdem.V zakonu in uredbi  (EU) 2019/2161) je  zapisano le:

1.   Pri vsaki objavi znižane cene je navedena prejšnja cena, ki jo je trgovec uporabljal v določenem obdobju pred uporabo znižane cene.

2.   Prejšnja cena pomeni najnižjo ceno, ki jo je trgovec uporabljal v obdobju, ki ni krajše od 30 dni pred uporabo znižane cene.

V zakonu torej ni nikjer zapisano, da se ne sme komunicirati višine popusta v % glede na redno ceno, ampak samo, da se mora zraven popusta navesti še prejšnja najnižja cena v obdobju zadnjih 30 dni.

Sam sem preveril nemški trg na katerem je zakon verjetno že v veljavi. Kot vidim je njihova aplikacija zakona/uredbe drugačna kot je bilo predstavljeno na današnjem predavanju.

Primer1:

https://www.aboutyou.de/p/steve-madden/top-8854676

Torej ponudnik še vedno navaja višino popusta v odstotkih na redno ceno, pri čemer pa dodatno navaja še najnižjo ceno v zadnjih 30tih dneh in višino popusta glede na to ceno:

Primer 2: Katalog Aldi:

Ponudnik navaja višino popusta na redno ceno, pri čemer pa dodatno navaja še najnižjo ceno v zadnjih 30tih dneh. V tem primeru ne navaja razlike v ceni v % med najnižjo prodajno ceno v zadnjih 30tih dneh in trenutno akcijsko ceno. Moje vprašanje je ali lahko navajamo višino popusta v % glede na redno ceno pri čemer stranko obvestimo o najnižji ceni v obdobju zadnjih 30tih dni? 

Dodatno vprašanje: Prav tako pa nas zanima kako je z uporabo kode za popust. V kolikor mi na spletni strani komuniciramo redno ceno in strankam omogočimo kodo za popust v % na to ceno. Ali je potrebno komunicirati najnižjo prodajno ceno v zadnjih 30tih dneh?

Torej mi lahko oglašujemo višino popusta v % na trenutno redno ceno na določeno blagovno znamko, pri čemer moramo stranko samo obvestiti o najnižji prodajni ceni v zadnjem mesecu ali v tem primeru stranke sploh ne rabimo obvestiti o najnižji ceni v zadnjih 30tih dneh?

Ali se ob odstopu od spletnega nakupa storitve (npr. jezikovnega tečaja) zaračunajo kakšni stroški? Tu na predavanju ni bilo čisto jasno: enkrat je bilo rečeno, da lahko vrne izdelek brez vseh dodatnih stroškov, drugič pa, da lahko izvajalec zaračuna stroške, če jih je pri tem imel.

Kako je z odstopom od storitve (tečaj) med samim potekom tečaja. Je to  mogoče? Mi imamo sedaj opredeljeno, da je prekinitev tečaja in  s tem vračilo vplačane kupnine mogoče samo v primeru bolniške odsotnosti nad 30 dni.

Kako je v primeru, če stranka s storitvijo ni zadovoljna. So kaka določila glede tega ali to presodi izvajalec.

Ali se v primeru upravičene prekinitve vrača denar ali se izda dobropis, ki jo lahko koristi za drugo storitev?

Kaj pomeni, da mora trgovec izdati kupcu ob dostavi blaga potrdilo o sklenjeni pogodbi na trajnem nosilcu podatkov? Lahko to dobi kupec na mail? Če smo prav razumeli, informacije za potrošnika na tem potrdilu niso potrebne, če jih je že prej prejel?

Po zakonu potrošnik odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga, če je zmanjšanje vrednosti posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotovitev lastnosti in delovanje blaga. Zelo pomembno vprašanje pri tem je interpretacija vračila plačila v tem primeru, saj v praksi to poteka na način, da se potrošniku vrne le zmanjšano kupnino pri odstopu od pogodbe oz. nič, v kolikor je vrednost blaga zaradi takšnega ravnanja 0. Takšno delovanje je tudi skladno z EU predpisi, vendar naši nadzorni organi menijo, da moramo potrošnikom vrniti celotno kupnino, nato pa od potrošnika s škodnim zahtevkom terjati povračilo škode. Prosimo za enoznačen odgovor v zvezi s tem vprašanjem, da bomo tudi v tem delu poenoteni z EU prakso.

V praksi si težko predstavljamo kako naj bi se sklepala pogodba o digitalni storitvi ali vsebini. Ali bo za to predviden poseben vzorec pogodbe? Bo tovrstno pogodbo potrebno sklepati tudi na prodajnem mestu? Prosim za pojasnila kako bo to potekalo v praksi v prodajnih poslovalnicah in online. Ali moramo prenoviti pogodbe/splošne pogoje za lojalnostne programe, kjer nam potrošniki zaupajo osebne podatke?

Kako je v praksi mišljeno, da mora podjetje zagotoviti, da je potrošnik obveščen o posodobitvah, vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve s pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve? Mi kot trgovci nimamo informacij o tem, bodo to morali zagotavljati proizvajalci?

Kako konkretno je mišljena dostava na dom, saj po zakonu to ni več puščanje aparatov pred stanovanjem potrošnika? Ali torej to pomeni dostav v notranjost doma?

Ali lahko trgovec obračuna kupcu pri zaključku dodatne popuste v času nakupa izdelka, ko je v oglaševani akciji in je že v akcijski ceni? Npr. trgovec odobri kupcu dodaten popust, ker je stalna stranka in je za to zaprosila?

Ali prav razumemo, da se šteje za neskladnost blaga tudi, če manjkajo blagu navodila o uporabi? V praksi so takšna navodila že zapakirana ob blagu znotraj embalaže. Kako bomo kot trgovci vedeli, da niso priložena zraven in kako bo potekalo dokazovanje le tega?

Kako se razume, da bo garancijski list, ki ga k blagu prilagajo tuji dobavitelji vključeval spremembe iz zakona, ki jih do sedaj ni bilo: kot so navedbe pravic potrošnikov, postopek za uveljavljanje garancije, rok za rešitev reklamacije? V praksi bi to pomenilo, da moramo odpreti blago, odstraniti garancijske list in delati svoje ter jih prilagati blagu. To je nesmiselno, ker so njihove pravice in postopki zabeleženi v samem zakonu. Ali lahko usmerjamo potrošnike na zakon?

Odgovori MGRT - prvi sklop 

 

Drugi sklop vprašanj udeležencev posveta

Ali poleg ZVPot-1 obstaja še kakšen predpis, kjer je zapisano kaj mora vsebovati »Garancijski list«?

Ali mora garancijski list vsebovati datum nakupa oz. prevzema, žig in podpis? Ali je dovolj, če navedemo, da potrošniku ta garancija daje posebne zakonske pravice poleg zakonsko določenih pravic? Ali pa moramo zakonsko določene pravice našteti: minimalno določena garancija in jamstvo za skladnost blaga?

Ali imamo lahko garancijski list, ki je vezan na skupino artiklov – dokument, ki zajema skupino artiklov za isti namen?

Je lahko garancijski list na voljo v stojalu poleg izdelkov, da si ga kupec vzame sam?

Ali lahko kupec zahteva uveljavljanje garancije brez dokazila o plačilu s katerega je razviden datum nakupa? 

V asortimanu imamo več tisoč artiklov, od tega je več kot polovica tehničnega blaga. Na primer: Kupec običajno kupi tudi po 100 artiklov od katerih je velika večina tehnično blago, ali moramo izdati 100 garancijskih listov? Želimo zagotoviti in poenostaviti proces za kupca. Izpolnjevanje vseh garancijskih listov, bo povzročalo daljše čakalne vrste za vse potrošnike, tudi tiste, ki jih ne potrebujejo. Poleg tega lahko povzroči morebitno nezadovoljstvo in prekinitev nakupa. Smatramo tudi, da izdajanje »prevelikega« števila garancijskih listov na papirju tudi ni trajnostno, hkrati pa tudi ne ustrezna smer za prehod na zeleno.

Cene:

Koliko časa lahko najdlje traja akcijska cena, da se ne smatra kot zavajanje?

Primer: Trajno znižani izdelki v obdobju 90 dni in se morebitno po poteku podaljšajo še za 90 dni. 

V nekaterih primerih cen za izdelke nimamo, zato jih prodajamo po posebni ponudbi in navedemo generično ceno:

a) Razbije se kozarec iz serije 6 kozarcev. Potem v posebni ponudbi prodajamo posamezne kozarce

b) Del izdelka je poškodovan, pokvarjen itd, tako da prodajamo le del izdelka, ki še vedno opravlja svojo funkcijo, npr. police.

c) Izdelek je šel iz asortimana. Cene v sistemu nimamo več. Imamo pa 1-2 izdelka na zalogi. Ali je v vseh 3 primerih sprejemljivo, da navedemo generične cene?

Pogodba na daljavo: Kupec odstopi od pogodbe znotraj 14 dni, artikel, ki ga vrača pa je rabljen ali poškodovan, kljub temu, da je bil dostavljen brezhiben. Ali je kupec v vsakem primeru upravičen do 100% povračila vrednosti, tudi če izdelek namerno poškoduje? Ali mu lahko v takem primeru zmanjšamo vrednost vračila?

 V praksi si težko predstavljamo kako naj bi se sklepala pogodba o digitalni storitvi ali vsebini. Ali bo za to predviden poseben vzorec pogodbe? Bo tovrstno pogodbo potrebno sklepati na fizičnem prodajnem mestu oz. spletni strani? Prosim za pojasnila kako bo to potekalo v praksi v prodajnih poslovalnicah in online. Ali moramo prenoviti pogodbe/splošne pogoje za lojalnostne programe, kjer nam potrošniki zaupajo osebne podatke?

Kako je v praksi mišljeno, da mora podjetje zagotoviti, da je potrošnik obveščen o posodobitvah, vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve s pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve? Mi kot trgovci nimamo informacij o tem, bodo to morali zagotavljati proizvajalci?


Ali lahko trgovec obračuna kupcu pri zaključku dodatne popuste v času nakupa izdelka, ko je v oglaševani akciji in je že v akcijski ceni? Npr. trgovec odobri kupcu dodaten popust, ker je stalna stranka in je za to zaprosila?


Ali mora trgovec informacije potrošniku iz 130. člena navesti na obrazcu o odstopu pogodbe iz 10. odstavka in ga posredovati potrošniku  ali so lahko informacije iz tega člena navedene v splošnih pogojih trgovca, kjer je tudi objavljen obrazec za odstop od pogodbe. Kot razumemo je podajanje informacij na obrazcu le opcijsko. Kot razumemo tudi Pravilnik o obrazcih v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, je obrazec v prilogi le opcijski, ali mora biti tako predviden kot je v Pravilniku?


Kako si zakonodajalec razlaga pri 135. členu razliko med varnostnim pečatom in pečatom? V praksi je namreč to razlika, saj imajo določeni produkti prav formalni varnostni pečat (npr. igrice), pri ostalih produktih pa pečat lahko pomeni že to npr., da je posebej zapakiran v celofan folijo?


Vprašanje glede 5. odst. 78. člena (rabljeno blago) - zakon nalaga prodajalcu dodatno obveznost za primere, ko želi, da se ohrani enoletni jamčevalni rok. Določeno je, da se morata stranki DOGOVORITI, kar dejansko pomeni soglasje obeh strani. Logično je, da  potrošnik ne bo/bi soglašal s šibkejšim varstvom (jamčevalni rok krajši od dveh let). Se morata stranki dejansko dogovoriti o jamčevalnem roku pri rabljenem blagu, ali pa se šteje, da je dogovor sklenjen z dejanskim nakupom rabljenega blaga (kjer je vsebovan krajši rok od dvoletnega)?


Vprašanje glede 5. odst. 78. člena (rabljeno blago) - zakon nalaga prodajalcu dodatno obveznost za primere, ko želi, da se ohrani enoletni jamčevalni rok. Določeno je, da se morata stranki DOGOVORITI, kar dejansko pomeni soglasje obeh stran. Kako je to mišljeno pri fizični prodaji blaga, se mora s stranko skleniti pisni dogovor ali je dovolj, da trgovec navede pri navajanju pogojev nakupa takšnega blaga, da je jamčevalni rok 1 leto?


Če prav razumemo predhodne določbe, moramo reševati zahtevke potrošnikov, ki so kupili blago pred 26.1.2023 po ZVpot, za blago, ki so ga kupile stranke po 26.1.2023 pa po novem Zvpot? Novi garancijski listi morajo biti priloženi blagu, ki bo prvič dano na trg od 26.1.2023 naprej, če prav razumemo?

 

Odgovori MGRT- drugi sklop


Ali je potrebno v primeru znižanja večje količine blaga (npr. outlet) na/ob vsakem posameznem kosu blaga komunicirati najnižjo ceno, ki je veljala v preteklih 30 dneh pred začetkom akcije/ outlet odprodaje. To se nam zdi sporno predvsem v primeru tekstila, kjer bi bili primorani na vsakem posameznem kosu lepiti novo ceno s podatkom o najnižji ceni v preteklih 30 dneh. Ali lahko takšno situacijo ( v primeru, da so cene vse aktualne cene izdelkov najnižje v zadnjih 30 dneh) rešimo s skupnim označevalcem na posameznem stojalu /regalu z izdelki? 

Ali je dovoljeno poleg trenutne cene in najnižje cene v zadnjih 30 dneh, prikazovati tudi redno ceno? Ali je lahko najnižja cena v zadnjih 30 dneh  prečrtana, ali je takšna praksa dovoljena? 

Kako prikazati cene izdelkov, ki so na dan začetka uporabe zakona v akciji, ki  pa se je pričela pred uveljavitvijo novega zakona? Ali moramo tudi prikaz teh cen spremeniti, ali to velja le za akcije, ki stopijo v veljavo po 26.1.? 

Ali lahko potrošniku omogočamo, da obvezno garancijo namesto pri proizvajalcu/dobavitelju še vedno uveljavlja pri nas kot prodajalcu in s tem prevzamemo vlogo garanta? 

Ali lahko potrošniku omogočamo, da obvezno garancijo, za blago izbranega dobavitelja, namesto pri proizvajalcu/dobavitelju še vedno uveljavlja pri nas kot prodajalcu, pri čemer pa ne bi nastopali kot garant, ampak zgolj nudili storitev, ki bi bila prijaznejša potrošniku – garancijo bi lahko uveljavljal v prodajalni, kjer je blago kupil, mi pa bi opravil funkcijo posrednika med potrošnikom in dobaviteljem (potrošnik bi v prodajalni podpisal reklamacijski zapisnik, mi pa bi blago predali servisu)? Je takšna praksa skladna z zakonom, ali bodo morali potrošniki obvezne garancije reševati izključno pri dobavitelju/proizvajalcu?
Ali lahko potrošniku omogočamo, da obvezno garancijo, za blago izbranega dobavitelja, namesto pri proizvajalcu/dobavitelju še vedno uveljavlja pri nas kot prodajalcu, pri čemer pa ne bi nastopali kot garant, ampak zgolj nudili storitev, ki bi bila prijaznejša potrošniku – garancijo bi lahko uveljavljal v prodajalni, kjer je blago kupil, mi pa bi opravil funkcijo posrednika med potrošnikom in dobaviteljem (potrošnik bi v prodajalni podpisal reklamacijski zapisnik, mi pa bi blago predali servisu)? Je takšna praksa skladna z zakonom, ali bodo morali potrošniki obvezne garancije reševati izključno pri dobavitelju/proizvajalcu?

Ali smo od 26.1.2023 v prodajalnah še dolžni sprejemati garancijske zahtevke za izdelke, kupljene pred tem datumom? 

Ali morajo vsi izdelki v prodajalnah, za katere je predpisana obvezna garancija, vsebovati garancijske liste z vsebino skladno z ZVPot-1? Ali to velja le za izdelke, ki so po 26.1.2023 prvič dani na trg? 

Ali je potrebno, da v prodajalnah prodajalke v primeru prodaje tehničnega blaga izpolnijo garancijski list (datum prodaje izdelka, morebitno žigosanje, podpis)?

Zanima nas, na kakšen način naj presojamo »resnost« narave neskladnosti, na podlagi katere lahko, skladno z 83. členom ZVPot-1 potrošnik neposredno zahteva znižanje kupnine in odstop od prodajne pogodbe (ne da bi prej moral zahtevati vzpostavitev skladnost s popravilom ali zamenjavo izdelka).  Kdaj je narava neskladnosti tako resna, da moramo potrošniku omogočiti neposreden odstop od pogodbe ali znižanje kupnine. 

Odgovori MGRT- tretji sklop 

 

Na določenem izdelku ponujamo za člane kluba zvestobe popust (ali klubsko ceno), ki pa ne velja splošno za vse potrošnike ampak zgolj pod pogojem, da so le ti, člani kluba. Skladno z novim zakonom bomo na tem mestu komunicirali trenutno ceno izdelka in v primeru splošne akcije trenutno ceno ter najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh pred dnem uveljavitve akcije. Ker je klub popust določen zgolj pod pogojem nas zanima, ali za potrebe komuniciranja klubskega popusta ali klub cene zadostuje navedba % klub popusta?

Kakšno je pravilno navajanje cen v primeru, ko ponujamo 20% popust ob nakupu nad 100€?  To so namreč primeri, pri katerih je praktično ne mogoče komunicirati najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh, saj gre za popuste, ki so stranki dodeljeni pod določenim pogojem in ne veljajo splošno.

Predvsem za potrebe kluba zvestobe nas torej zanima ali tudi »klubske ugodnosti«,  ki veljajo pod pogojem članstva in niso namenjene vsem potrošnikov, obravnavamo v smislu izjem, pri katerih se določbe iz 15. člena ZVPot-1 ne uporabljajo? Na Hrvaškem se namreč ugodnosti z naslova kluba obravnavajo kot pogojena ponudba, pri kateri prikaz najnižje cene v zadnjih 30 dneh ni potreben, saj ni namenjen vsem potrošnikom.

Prav tako je ključno vprašanje, ki se nam postavlja tudi to, na kakšen način moramo na dan začetka uporabe zakona prikazovati cene v primeru akcij, ki so se začele že pred 26.1. Torej – ali bo potrebno vse cene na ta dan popraviti na način, da bo v primeru akcij prikazana tudi najnižja cena v zadnjih 30 dneh, ali slednje velja šele za akcije, katerih začetek bo po 26.1?

Odgovori MGTŠ - četrti sklop 

 

Prosimo za pojasnilo 83(2) člen ZVPot-1 pravica potrošnika, da kljub hierarhiji zahtevkov takoj odstopi od pogodbe, če se  neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej  zahtevati popravilo ali zamenjavo blaga.

Primer: če nov televizor preneha delovati v 30 dneh od nakupa, ima potrošnik  takoj možnost odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo denarja, če pa preneha  delovati 31 dan po nakupu (ali kasneje), pa ima najprej pravico zahtevati  popravilo ali zamenjavo televizorja, šele če popravilo ni uspešno, pa lahko  odstopi od pogodbe in zahteva vračilo denarja. Velja tudi za obvezno garancijo – 97(5). člen ZVPot-1. Ali to pomeni, da lahko potrošnik brez predhodnega pregleda strokovno usposobljene osebe (serviserja) odstopi od pogodbe zaradi okvare in aparat vrne? To bi za nas lahko pomeni gospodarsko škodo in da bomo postali nekakšen odpad! V nekaterih primerih pa se pokaže, da je celo za okvaro kriv sam potrošnik. Dosti primerov pri TV-sprejemnikih jeseni in spomladi (v času grmenja) je tudi, da nekdo kupi TV, čez dan ali dva ga prinese nazaj, ker ne dela. Kasneje pa se izkaže, da je v tem času udarila strela oz. prišlo do prenapetosti.

Po novem bi naj garancijski list vseboval tudi pravice potrošnika in postopek za uveljavljanje garancije + opozorilo glede neskladnosti.

Zanima nas v kakšen obsegu morajo biti navedeni ti podatki na garancijskem listu? Še bolje bi bilo, da bi nam lahko poslali vzorec popolnega garancijskega lista za tehnično blago po novi zakonodaji.

Odgovori MGTŠ - peti sklop 

 

Odgovori MGTŠ - dopolnitev odgovorov o znižanju cen 

 

Odgovori MGTŠ - ZVPot-1 83. člen dodatna pojasnila 

 

Odgovori MGTŠ- ZVPot-1 oglaševanje akcij 

 

ZVPot-1GRADIVO MGRT, ki je bilo predstavljeno na posvetu

Imate vprašanje?
Sporočite nam ga, da za vas pridobimo pojasnilo pristojnih.