Sporočilo 05 – 2021  (14. april 2021)          
                                                          

Klub direktorjev v aprilu o težavah pri zaposlovanju in dvigu cen surovin na svetovnih trgih

V Združenju kovinske industrije smo v okviru aprilskega srečanja Kluba direktorjev v ospredje postavili štiri aktualne teme. Najprej smo se seznanili z zatečenim stanjem glede napredovanja panožnega socialnega dialoga pogajalskih skupin ZKovI in ZDS s sindikati, zatem pa se posvetili izredno pereči problematiki pridobivanja kadrov, ki pestijo že skoraj vsako podjetje v združenju. Sledilo je kratko poročilo o gospodarskih trendih v svetu in na evropskih tleh ter težavah, ki so jih povzročile tudi razmere v Sueškem prekopu in so posledično vplivale na trganje dobaviteljskih verig ter nerazumno dolge dobavne čase. V kratkem pregledu poslovanja podjetij v prvem letošnjem tromesečju so direktorji izpostavili težave, s katerimi se soočajo pri nabavi vedno dražjih surovin in tudi razloge za omejitve dviga lastnih cen za svoje proizvode. 

Direktorica Združenja kovinske industrije Janja Petkovšek je na kratko predstavila načine, kako je mogoče v podjetja privabiti mlajše kadre ob dejstvu, da se delež delovno aktivnega prebivalstva zmanjšuje, demografija pa že postaja omejevalni parameter rasti. Potrebe po kadrih se v zadnjem času povečujejo, mlajši pa od delodajalcev pričakujejo vse bolj fleksibilne oblike dela. Privabljanje kadrov v podjetja zato zahteva drugačne pristope ter pravočasno in kakovostno komunikacijo skozi vse razpoložljive kanale, seveda pa so za to potrebna tudi marketinška znanja. Izpostavila je še pomen zaposlenih, ki postajajo najboljši ambasadorji za vključevanje novih sodelavcev v kolektiv podjetja ter njihovo uspešno vodenje in usmerjanje v času njihovega vključevanja v delovne procese. Pravočasno pridobivanje in ohranjanje kadrov ter osvajanje metod sodobnega vodenja so tako prioritete, ki jim sledijo vsi člani združenja, zato bodo te vsebine v ospredju tudi na naslednjih srečanjih, najprej že na junijskem.     

Direktorji so na kratko predstavili težave z realizacijami naročil in pri tem bolj kot tehnološke izpostavili predvsem kadrovske primanjkljaje. Tehnični kader je na trgu dela namreč postal ozko grlo, prav tako je vse težje pridobiti mlajše kadre v proizvodnjo. Zaradi rigidne delovne zakonodaje podjetja od podpisa pogodbe s tujimi delavci čakajo tudi tri do štiri mesece, preden jih lahko dejansko zaposlijo. Člani združenja si prizadevajo premostiti tudi naraščajoče težave pri nabavi in logistiki. Cene surovinam in repromaterialu skokovito naraščajo in podjetja iščejo načine, kako vse večje stroške vpeti tudi v končne cene za kupce. Nekateri imajo težave tudi pri nabavi strojne opreme, saj pri povečanih naročilih brez večjih investicij ne bodo dosegali boljših rezultatov.

Direktorica Janja Petkovšek je vse člane ob zaključku seje povabila na naslednje srečanje, ki ga bo združenje organiziralo 16. junija 2021.

 Več informacij, Združene kovinske industrije

Pripravila: Strokovna služba ZKovI

Sporočilo 04 – 2021  (marec 2021)


Marca v Klubu direktorjev poudarek na kariernem razvoju

Mesečna srečanja direktorjev podjetij, ki so vključena v Združenje kovinske industrije, se po obravnavanih vsebinah prvenstveno osredotočajo na aktualne trende v gospodarstvu doma in na tujem, trenutnem stanju v kovinski industriji ter kratkoročnih načrtih podjetij v tekočem letu. Udeleženci imajo v Klubu direktorjev priložnost izmenjati mnenja ter seznaniti svoje kolege o načinih dela na konkurenčnih trgih, kadrovski in plačni politiki ter nabavnih in logističnih aktivnostih v okviru svoje izvozne dejavnosti. 

Na marčevskem srečanju so odprli še eno izjemno zanimivo temo, kako se v podjetju lotiti razvojnih izzivov glede organizacijske prenove ter z njo povezanih kompetenc zaposlenih, da bi z boljšo sistematizacijo delovnih mest in novim plačnim modelom dosegali boljše rezultate glede na zastavljene strateške usmeritve, hkrati pa z napredovanji sistemsko motivirali zaposlene k ustvarjanju višje dodane vrednosti na ravni podjetja.

Uspešen primer vzpostavljenega sistema kariernega razvoja je tokrat predstavil Tadej Gosak iz mednarodne skupine Titus, ki ima v Dekanih dve podjetji- družbi Titus in Titus Technologies, sicer pa skupina posluje preko 21 družb še v Združenem Kraljestvu, Nemčiji, Španiji, Italiji, na Poljskem in Hrvaškem ter v ZDA in Indoneziji in zaposluje 900 sodelavcev. Projekta Titusov sistem kariernega razvoja so se v podjetju lotili in ga izpeljali v letu 2018, pri tem pa s konsenzom zaposlenih v temeljih prenovili plačni sistem. Za podlago so uporabili karierne liste, izdelali merljive kriterije za napredovanje na podlagi znanj ter dosedanjih kompetenc zaposlenih, na vodje pa prenesli odgovornost za njihovo ocenjevanje ter morebitno premestitev na primernejša delovna mesta, kjer so lahko še uspešnejši.       

Direktorica združenja Janja Petkovšek je zatem predstavila še globalne in lokalne gospodarske trende po posameznih kazalnikih in državah, kar je predstavljalo uvod medsebojni izmenjavi mnenj in opažanj tako trenutnih kot tudi predvidenih trendov, ki jih podjetja občutijo. Ob zaključku smo napovedali teme, ki jih bodo člani Kluba podrobneje obravnavali v mesecu aprilu – inovativni pristopi k pridobivanju kadrov ter vračanje na delo od doma.      

Več informacij, Združenje kovinske industrije

Pripravila: strokovna služba ZKovI

Sporočilo 03 - 2021 (februar 2021)

Klub direktorjev v februarju tudi o pričakovani podpori gospodarstvu

V Združenju kovinske industrije smo se na svojem rednem februarskem srečanju v Klubu direktorjev seznanili s predvidenimi sklopi pomoči gospodarstvu v naslednjih letih ter ob tem opozorili na pomanjkljivosti, na katere so podjetja naletela v preteklih razpisih.

Številna slovenska podjetja so se zaradi posledic pandemije v preteklem letu soočala z omejitvami poslovanja, pri tem pa utrpela tudi precejšnjo gospodarsko škodo. Med njimi je tudi vrsta podjetij iz panoge kovinske industrije,  ki so v večini izvozno usmerjena ter življenjsko odvisna od ključnih trgov, na katerih poslujejo. Poleg upadanja naročil in prekinitve dobaviteljskih verig so se soočala še z ohromljeno logistiko in zaustavljanjem investicijskih ciklov, s podporo države in v okviru sprejetih zakonskih ukrepov za pomoč gospodarstvu pa si ves čas prizadevala reševati svojo likvidnost ter ohranjati številna delovna mesta. Trendi omejevanja potencialov se po obdobju velike krize in negotovosti počasi umirjajo, a bo za  okrevanje gospodarstva in za uspešen zagon podjetij potrebno veliko pozornosti posvetiti prav uresničevanju njihovih razvojnih in naložbenih načrtov. Spodbujanje razvoja malih, srednjih in velikih podjetij, ki si želijo ohraniti in okrepiti svoj položaj na tržišču, kjer je konkurenca še posebej  izrazita, je tudi ena glavnih usmeritev GZS in Združenja kovinske industrije, ki si z načrtovanimi projekti ves čas prizadevata za povezovanje kreativnega in gospodarskega sektorja ter v ospredje postavljata storitvenost industrije 4.0, s katero bi podjetja obstoječim izdelkom zvišala dodano vrednost, obenem pa spodbujata in podpirata raziskave in razvoj inovativnih izdelkov in storitev.

Z javnimi razpisi, ki omogočajo sofinanciranje projektov podjetij ali konzorcijev podjetij, je tako mogoče uresničevati tiste načrte, ki z novimi ali izboljšanimi izdelki ali procesi in storitvami zagotavljajo tržni potencial in prinašajo visoko dodano vrednost. Vsak razpis vključuje prioritete na podlagi sprejetih smernic in potrjenih akcijskih načrtov, izpostavlja fokusna področja ter tehnologije,  in določa, katera podjetja in pod kakšnimi pogoji se lahko zanje potegujejo. V njih je opredeljena višina povratnih ali nepovratnih sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov, roki in navodila za izpolnjevanje obrazcev za oddajo vlog ter programsko območje, v katerem se bo projekt izvajal.

V Združenju kovinske industrije pa ob tem že dalj časa ugotavljamo, da se podjetja na teh razpisih soočajo z vrsto ovir, ki nespodbudno vplivajo na njihove odločitve za črpanje razpoložljivih finančnih sredstev. Namen razpisov prav gotovo ni financirati podjetja, ki živijo od subvencij, pač pa omogočiti nadaljnji razvoj uspešnim malim, srednjim in velikim podjetjem, ki želijo povečati svoj tržni delež in jim za uveljavitev na trgu primanjkuje tako referenc kot tudi potrebnih  finančnih sredstev za izvedbo svojih načrtov.

  • Potegovanje za povratna ali nepovratna sredstva na javnih razpisih je zamudno in dolgotrajno, hkrati pa zahteva tudi specifična znanja. Kadrov s tovrstnimi izkušnjami si zaradi vpetosti v delovne procese ne morejo privoščiti niti srednje velika, kaj šele mala podjetja. Vloge na javni razpis namreč spremljajo podrobni obrazci, ki jih je za uspešno sodelovanje na razpisu potrebno administrativno pravilno izpolniti, pri tem pa so pisna navodila pomanjkljiva ali celo nezadostna, pomoč s strani v razpisu navedenih oseb - svetovalcev pa je pogosto zgolj in povsem uradniška.
  • Projekti so v okviru javnih razpisov z vidika višine povračil ali pričakovanega prihodka pogosto nestimulativni. Razpisi bi morali biti pripravljeni tako, da bi se nanje lahko odzvala tudi  manjša ali manj izkušena podjetja, ki bi se rada uveljavila na domačem in tudi na globalnem trgu, kar pa pomeni, da morajo biti pogoji, navodila, način kontrole ter zaključek projekta natančno opisani in potencialnim prijaviteljem znani že vnaprej, vključno z oceno stroškov, ki bodo bremenili njihovo podjetje. Ocenjevanje bi moralo potekati transparentno na način, da bi si vsako podjetje lahko tudi samo izračunalo število točk, ki jih dosega v prijavljenem projektu.
  • V podjetjih prevladuje mnenje, da so razpisni pogoji in predpisi v določenih postavkah preveč rigidni. Tako na primer podjetje v času dobe vračanja sredstev ne sme spreminjati tehnologije, čeprav se na trgu pojavi nova inovativna, bolj zelena in bolj ekonomična rešitev. Lep primer je LED razsvetljava, ki bi s svojimi lastnostmi izboljšala ekonomičnost osvetlitve prostorov, a ker razpis in pogodba s posebno klavzulo tega nista predvidela, izbira naprednejše tehnologije ni bila možna.
  • Nedomišljene so tudi nekatere zahteve za dokazovanje kriterija energetske učinkovitosti, ki so v razpisih opredeljene s pričakovanim znižanjem porabe energije v odstotkih za skupno proizvodnjo, namesto da bi jo izkazovali z odstotki na enoto prodaje. Razpis tako podjetja v določeni meri omejuje, saj predvideva, da podjetje ne bo povečalo temveč ohranilo enak obseg proizvodnje, kar je ekonomsko nevzdržno.
  • Prav tako morajo za izboljšanje konkurenčnosti in pospešitev vstopa na tuje trge podjetja izvajati testiranja in certificiranja izdelkov, ki jih opravljajo ugledne in priznane institucije. Ti postopki so zelo zahtevni in dragi, vendar jih morajo podjetja zaradi veljavnih standardov in za zagotavljanje lastne konkurenčnosti na tujih trgih nujno izvajati. V največji meri to velja za slovenska podjetja, ki na zahtevnih globalnih trgih nastopajo z lastno blagovno znamko, kar RS v svojih strateških dokumentih izrecno podpira. Rešitev zanje bi bila podpora s pokritjem dela tovrstnih stroškov v enem izmed prihodnjih, morda celo v posebnem namenskem razpisu, in to predvsem z nepovratnimi sredstvi.
  • Probleme z javnimi razpisi imajo tudi podjetja, ki so zaradi zmanjšanega obsega prometa in števila zaposlenih izgubila status velikega podjetja. Tako podjetje zaradi obstoječe ureditve še dve leti ne izpolnjuje formalnih pogojev za kandidiranje na javnih razpisih za srednja in mala podjetja, kar zanje pomeni izgubo pomembnega potenciala za financiranje njihovega razvoja in izvedbe investicij. Zavedamo se omejitev iz evropske direktive, a v času okrevanja po nepredvideni globalni koronakrizi bi veljalo poiskati novo pot. 
  • Spet v drugih podjetjih navajajo, da kljub uspešni prijavi na razpisu niso sodelovali, saj so bili v razpisni dokumentaciji roki za izvedbo investicije krajši, kot so bili  dobavni roki za predmetno opremo.
  • V nasprotju sta si tudi predpis, ki z novo strojno opremo podjetju omogoča avtomatizacijo in dvig  produktivnosti v proizvodnji, kar hkrati zmanjšuje potrebo po kadrih, razpisni pogoji pa še dve leti po zaključenem projektu zahtevajo enako število zaposlenih, kot jih je imelo podjetje pred začetkom izvajanja projekta. Razpisne pogoje s takimi zavezami glede števila zaposlenih bi morali torej omiliti.  
  • Veseli nas napoved, da bo več sredstev namenjeno digitalizaciji, ki je eden od ključnih dejavnikov razvoja podjetij. Ta se ob uvajanju novih tehnologij soočajo s tveganji, ali bo ta prinesla zadovoljive rezultate in upravičila finančne vložke. Zato se vodstva podjetij odločajo konzervativno in težje posegajo po ambicioznejših prebojnih idejah, kar bi lahko premostili prav s sofinanciranjem skozi javne razpise.
  • Nekatera podjetja morajo pridobljena sredstva vrniti skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in sodnimi stroški, ker niso v celoti izpolnila predvidenega praga razpisa, četudi iz naslova izrednih dogodkov, kot je epidemija, pomanjkanje razpoložljive delovne sile, padec BDP-ja ipd. V takih primerih namesto birokratskega pristopa podjetja pričakujejo več posluha pri obravnavi in ocenjevanju projektov, ki jih podjetja skušajo odgovorno in ustrezno zaključiti, pa jim zaradi objektivnih okoliščin to v predvidenem času to ni uspelo.
  • Tudi pravila poročanja si nadzorniki projekta in finančni nadzorniki tolmačijo vsak po svoje, za podlage pa imajo izdelane različne priročnike. Pri tem se namesto z rezultati, ki jih podjetje izkazuje skladno z razpisom, pretirano in dolgotrajno ukvarjajo s kontrolo internih procesov (delovnopravni vidik).
  • Ker so nekateri razpisi pripravljeni na način, da za izpolnjevanje razpisnih pogojev spodbujajo povezovanje, podjetja menijo, da naj enakovredno obravnavajo tudi sodelujoče izobraževalne in raziskovalne ustanove. 
  • Podjetja so sicer naklonjena izvedbi izobraževanj, ki jih vključujejo javni razpisi, ne pa tudi vsem, ki jih posamezen razpis predvideva. Nekatera so splošnega značaja in povezana le s spodbujanjem ohranjanja zaposlitve za določene skupine zaposlenih, ne pa tudi pridobivanju specifičnih znanj, ki jih podjetje z izobraževanjem želi pridobiti. Izobraževanja potekajo med delovnim časom in pomenijo odsotnost zaposlenega iz delovnega procesa, kar mora kriti podjetje samo. Izobraževanja lahko izvajajo le zunanji izvajalci, sicer nadzorniki stroškov izobraževanja ne priznajo, čeprav imajo podjetja v svojih vrstah tudi strokovno usposobljene predavatelje, ki bi delo izjemno kakovostno opravili. 
  • V Sloveniji je še vedno prisotna velika stopnja negotovosti, kateri razpisi bodo objavljeni, kdaj bodo objavljeni ter kakšni bodo razpisni pogoji. Pri načrtovanju to za gospodarske družbe pomeni veliko negotovosti, ki si jih težko privoščijo. Tako vedno tehtajo, kdaj naj bi bil najbolj primeren čas za izvedbo investicij in ali je smotrno čakati na razpise. Potem ko institucije objavijo razpis, običajno tudi zamujajo z objavo rezultatov, kasneje pa tudi z izplačili sredstev. Področje javnih razpisov bi zato morali urediti na način, da bi bilo bolj predvidljivo in pregledno za načrtovanje aktivnosti v gospodarstvu. Pri določenih institucijah so postopki zelo zbirokratizirani in dolgotrajni.
  • Vsak razvojni korak, ki ga opravi podjetje, praviloma spodbudno in pozitivno vpliva na njegovo dobaviteljsko verigo. Zato ima razvoj velikih podjetij nedvomno velike multiplikativne učinke na poslovanje (procesi, kvaliteta, poslovni modeli, IKT,…) vseh, ki so vključeni v njihove verige vrednosti. Zato je vključevanje velikih (in ne avtomatsko izključevanje) podjetij za slovensko gospodarstvo smotrno in koristno.

Priloga 2 - fotografija Anže Petkovšek (arhiv Poclain Hydraulics)


Pripravila: strokovna služba ZKovI


Sporočilo 02 – 2021  ( februar 2021)      

                                                              

Klub direktorjev v februarju o spodbudni rasti proizvodnje in podrobneje o javnih razpisih  

 

V Združenju kovinske industrije smo na svojem rednem februarskem srečanju v Klubu direktorjev svoje člane seznanili z najbolj aktualnimi trendi s področja gospodarstva, še posebej v luči prizadevanj za obvladovanje in preprečevanje širjenja covid-19. V nadaljevanju smo pregledali sveže in spodbudne rezultate naše raziskave, s katero že od novembra lani preverjamo stanje okuženosti zaposlenih v naši dejavnosti, v zadnjem delu pa se podrobno posvetili še javnim razpisom, da bi našim članom v prihodnje lahko pomagali premostiti težave, s katerimi se soočajo pri njihovi izbiri ali pri uspešni prijavi.

Predstavili smo najnovejše podatke o aktivnostih proizvajalcev v evroobmočju in širše v svetu. Pregledali smo rezultate z vidika stanja zalog in naročil ter  spregovorili o pritiskih na dobavne verige z zviševanjem cen ter podaljševanjem rokov dobav vhodnih surovin in komponent, dotaknili pa smo se tudi težav na področju logistike. V zadnjem času se podjetja srečujejo zlasti z rastjo cen ladijskega transporta ter občutnimi zamudami prevozov zaradi pomanjkanja kontejnerjev. V avtomobilski industriji, kjer se podjetja trenutno soočajo s krizo zaradi pomanjkanja določenih komponent (polprevodnikov), ki jih svetovni proizvajalci prvenstveno zagotavljajo za naraščajoče potrebe IKT industrije, se nekateri lotevajo tudi naložbenih načrtov za povečanje proizvodnih zmogljivosti ter uvajajo nove pristope pri upravljanju zalog. V razpravi z vodilnimi v podjetjih smo v nadaljevanju opravili kratek pregled stanja na slovenskem trgu in primerjalno analizo uspešnosti podjetij v dejavnosti kovinske industrije v zadnjem letu. Člani so predstavili svoje načrte za letošnje leto, izmenjali pa smo tudi mnenja glede vpliva plačne politike na rast cen proizvodov ali storitev, kar lahko zlasti pri izvoznikih, ki delujejo na ustaljenih trgih, dolgoročno zmanjša njihovo konkurenčnost.

Raziskavo o stanju okužb na delovnih mestih v kovinski industriji, ki je tudi v času vrhunca epidemije kazala izjemno spodbudne rezultate, smo v združenju doslej opravljali tedensko, v prihodnje pa jo bomo spremljali na daljše časovno obdobje, in sicer dvakrat mesečno.

Tretji del srečanja smo namenili javnim razpisom za razvojna sredstva v novem kohezijskem obdobju 2021 – 2027, za katera se bodo lahko potegovala velika, srednja in mala podjetja. Udeležencem jih je izčrpno predstavila strokovnjakinja, ki v projektni pisarni GZS izvaja in koordinira razvojno-raziskovalne projekte ter skrbi za razvoj novih storitev. Podjetjem bo nekaj sredstev na voljo tudi v okviru Načrta okrevanja in odpornosti med leti 2021 – 2026, sicer pa bo MGRT v letu 2021 namenilo skupaj skoraj 1 milijardo evrov sredstev za pomoč gospodarstvu. Prav tematiki javnih razpisov bomo v bodoče posvetili več pozornosti, in sicer z izvedbo več delavnic in posvetov za podjetja, ki so vključena v združenje. 

Naslednji posvet v okviru Kluba direktorjev bo potekal predvidoma 17. marca 2021. Vabljeni, da se nam pridružite!

Pripravila: strokovna služba ZKovI
Sporočilo 01 – 2021  (januar 2021)
                                                               

Klub direktorjev v januarju o stanju proizvodnega sektorja, lanskih rezultatih in posledicah dviga minimalne plače

V Združenju kovinske industrije že tradicionalno organizirajo redna srečanja s svojimi člani, ki v zadnjem letu zaradi aktualne zdravstvene epidemije potekajo pretežno v spletnem okolju. Tako se v okviru Kluba direktorjev enkrat mesečno srečujejo z vodilnimi iz podjetij z namenom izmenjave aktualnih informacij o trenutnem stanju na področju izvajanja zaščitnih ukrepov in stanja okuženosti zaposlenih, ekonomskih kazalnikih ter omejitvah v proizvodnih, prodajnih in logističnih procesih v povezavi s sprejetimi ali pričakovanimi  vladnimi ukrepi, pa tudi o stanju pri kadrih, plačni politiki in likvidnosti podjetij. Na januarski seji so tako izpostavili tri teme – ali so delovna mesta v kovinski industriji varna in kateri ukrepi to omogočajo, kakšna je trenutna gospodarska situacija pri nas in v svetu ter kakšno je stanje na področju minimalne plače v Sloveniji.

V Sloveniji so po podatkih NIJZ prav v mesecu januarju beležili večji porast okužb, vendar pa podatki v kovinski industriji kažejo, da je slika okuženosti na delovnih mestih ter obolelosti zaposlenih izjemno majhna. Po raziskavah (COVID 19 pri nas) ki jih v združenju v svojih vrstah izvajajo tedensko že od novembra dalje, znaša delež odsotnih zaradi covid razlogov v prvem tednu januarja 3,2 odstotka zaposlenih, 1,5 odstotka jih preboleva bolezen, nihče od teh pa se ni okužil v podjetju. Ti spodbudni rezultati jasno izkazujejo odgovorno ravnanje in dosledno upoštevanje strogih internih pravil v podjetjih, ta pa vključujejo tudi izvajanja testiranj s hitrimi ali PCR testi.

Dotaknili smo se tudi obveznosti testiranja (za zaposlene) in ugotovili, da v podjetjih nimajo težav: vsi zaposleni se zavedajo pomena testiranja in se ga udeležijo v polnem številu. Delodajalec, ki je   odgovoren za zdravje in varnost svojih zaposlenih na delovnem mestu, lahko po dogovoru z medicinsko stroko ugotovi, da je testiranje zaposlenih ključno za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja. V tem primeru mora podjetje ustrezno oblikovati protokole in z njimi seznaniti svoje zaposlene, v internem aktu pa opredeliti sankcije in v primeru kršitev uveljavljati ustrezne disciplinske postopke. Testiranja v podjetjih potekajo redno in v sodelovanju z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami ali drugimi pooblaščenimi zunanjimi izvajalci.

V nadaljevanju je sledila predstavitev stanja proizvodnega sektorja v svetu in EU. Januarske raziskave zajemajo kategorije novih naročil, proizvodnje, zaposlovanja, dobave in zalog. Izkazujejo, da je bil proizvodni sektor navzlic širjenju virusa in omejitvenim ukrepom v letu 2020 uspešen. Dobavne verige so si po velikih spomladanskih težavah kasneje opomogle, so se pa pri dobaviteljih v decembru pomembno podaljšali dobavni roki. Nabavne aktivnosti so se povečevale že od poletja dalje in tudi v mesecu decembru, zaloge proizvajalcev pa so se zmanjšale. Globalni kompozit (skupaj s storitvami) je bil decembra stabilen na račun rasti proizvodnega sektorja. Evropska gospodarstva, ki so se decembra okrepila (padec je bil zaznan v ZDA in na Kitajskem), so optimistična in pričakujejo zmerno rast do drugega kvartala, ko naj bi dosegli stanje pred epidemijo. V Evropi je bila rast proizvodnje ena najhitrejših v zadnjih treh letih, kar dokazuje, da so države proizvodnjo prepoznale kot ključno podporo nacionalnim gospodarstvom, predvsem v obdobju, ko je bil storitveni sektor silno prizadet zaradi omejitvenih ukrepov. Nemčija je ena izmed gonilnih sil v EU že od pomladi dalje in prednjači tako v avtomobilskem sektorju kot v sektorju investicijskih dobrin in tehnologij. Leto se je v celoti zaključilo bolj uspešno od pomladnih pričakovanj, kar pa ne velja za storitveni sektor. Zahvaljujoč rasti proizvodnje ter industrije in naraščajoče svetovne trgovine je BDP upadel za manj, kot je bilo predvideno v drugem četrtletju.

In kakšni so bili lanski rezultati zaradi zmanjšanega obsega dela v slovenski kovinski industriji? Udeleženci so opozorili, da prihaja do zamikov projektov, kar jih kot izvajalce postavlja v negotov položaj, ter izpostavili, da je kljub povpraševanju prihajajočih naročil premalo ter da se ponekod višajo tudi cene vhodnih materialov. Napovedi za letošnje leto so zato nehvaležne, zlasti kar se tiče naložbenih aktivnosti.

V zadnjem delu srečanja je stekla še razprava o minimalni plači skozi stališča GZS, kjer si prizadevajo najti rešitev za blažitev posledic dviga minimalne plače. Podjetja v kovinski industriji tudi zaradi takega razvoja dogodkov pospešeno načrtujejo povečane naložbe v avtomatizacijo proizvodnje, napovedujejo pa tudi razmislek o novih plačnih sistemih, saj minimalna plača vpliva na vsa plačna razmerja zaposlenih v podjetjih, kar pomeni tudi zagotavljanje več sredstev za maso plač. Prestrukturiranje podjetij v tej smeri ni mogoče v kratkem času. Z dvigom minimalne plače se bodo porušila sedanja razmerja plač v podjetjih in tudi v lokalnem okolju, vendar pa z njenim dvigom levji delež pridobi država in ne delavec pri izplačanem neto dohodku. Pritiski se tako sedaj vršijo tudi za dvig vseh plačnih razredov, kar je nevzdržno, z uravnilovko pa ni mogoče motivirati zaposlenih, ki opravljajo težje in zahtevnejše naloge, kar vodi v izgubo številnih kadrov in strokovnjakov iz srednjega razreda.

Pripravila: strokovna služba ZKovI