Sporočilo 02 – 2021  ( februar 2021)      

                                                              

Klub direktorjev v februarju o spodbudni rasti proizvodnje in podrobneje o javnih razpisih  

V Združenju kovinske industrije smo na svojem rednem februarskem srečanju v Klubu direktorjev svoje člane seznanili z najbolj aktualnimi trendi s področja gospodarstva, še posebej v luči prizadevanj za obvladovanje in preprečevanje širjenja covid-19. V nadaljevanju smo pregledali sveže in spodbudne rezultate naše raziskave, s katero že od novembra lani preverjamo stanje okuženosti zaposlenih v naši dejavnosti, v zadnjem delu pa se podrobno posvetili še javnim razpisom, da bi našim članom v prihodnje lahko pomagali premostiti težave, s katerimi se soočajo pri njihovi izbiri ali pri uspešni prijavi.

Predstavili smo najnovejše podatke o aktivnostih proizvajalcev v evroobmočju in širše v svetu. Pregledali smo rezultate z vidika stanja zalog in naročil ter  spregovorili o pritiskih na dobavne verige z zviševanjem cen ter podaljševanjem rokov dobav vhodnih surovin in komponent, dotaknili pa smo se tudi težav na področju logistike. V zadnjem času se podjetja srečujejo zlasti z rastjo cen ladijskega transporta ter občutnimi zamudami prevozov zaradi pomanjkanja kontejnerjev. V avtomobilski industriji, kjer se podjetja trenutno soočajo s krizo zaradi pomanjkanja določenih komponent (polprevodnikov), ki jih svetovni proizvajalci prvenstveno zagotavljajo za naraščajoče potrebe IKT industrije, se nekateri lotevajo tudi naložbenih načrtov za povečanje proizvodnih zmogljivosti ter uvajajo nove pristope pri upravljanju zalog. V razpravi z vodilnimi v podjetjih smo v nadaljevanju opravili kratek pregled stanja na slovenskem trgu in primerjalno analizo uspešnosti podjetij v dejavnosti kovinske industrije v zadnjem letu. Člani so predstavili svoje načrte za letošnje leto, izmenjali pa smo tudi mnenja glede vpliva plačne politike na rast cen proizvodov ali storitev, kar lahko zlasti pri izvoznikih, ki delujejo na ustaljenih trgih, dolgoročno zmanjša njihovo konkurenčnost.

Raziskavo o stanju okužb na delovnih mestih v kovinski industriji, ki je tudi v času vrhunca epidemije kazala izjemno spodbudne rezultate, smo v združenju doslej opravljali tedensko, v prihodnje pa jo bomo spremljali na daljše časovno obdobje, in sicer dvakrat mesečno.

Tretji del srečanja smo namenili javnim razpisom za razvojna sredstva v novem kohezijskem obdobju 2021 – 2027, za katera se bodo lahko potegovala velika, srednja in mala podjetja. Udeležencem jih je izčrpno predstavila strokovnjakinja, ki v projektni pisarni GZS izvaja in koordinira razvojno-raziskovalne projekte ter skrbi za razvoj novih storitev. Podjetjem bo nekaj sredstev na voljo tudi v okviru Načrta okrevanja in odpornosti med leti 2021 – 2026, sicer pa bo MGRT v letu 2021 namenilo skupaj skoraj 1 milijardo evrov sredstev za pomoč gospodarstvu. Prav tematiki javnih razpisov bomo v bodoče posvetili več pozornosti, in sicer z izvedbo več delavnic in posvetov za podjetja, ki so vključena v združenje. 

Naslednji posvet v okviru Kluba direktorjev bo potekal predvidoma 17. marca 2021. Vabljeni, da se nam pridružite!

Sporočilo 01 – 2021  (januar 2021)
                                                               

Klub direktorjev v januarju o stanju proizvodnega sektorja, lanskih rezultatih in posledicah dviga minimalne plače

V Združenju kovinske industrije že tradicionalno organizirajo redna srečanja s svojimi člani, ki v zadnjem letu zaradi aktualne zdravstvene epidemije potekajo pretežno v spletnem okolju. Tako se v okviru Kluba direktorjev enkrat mesečno srečujejo z vodilnimi iz podjetij z namenom izmenjave aktualnih informacij o trenutnem stanju na področju izvajanja zaščitnih ukrepov in stanja okuženosti zaposlenih, ekonomskih kazalnikih ter omejitvah v proizvodnih, prodajnih in logističnih procesih v povezavi s sprejetimi ali pričakovanimi  vladnimi ukrepi, pa tudi o stanju pri kadrih, plačni politiki in likvidnosti podjetij. Na januarski seji so tako izpostavili tri teme – ali so delovna mesta v kovinski industriji varna in kateri ukrepi to omogočajo, kakšna je trenutna gospodarska situacija pri nas in v svetu ter kakšno je stanje na področju minimalne plače v Sloveniji.

V Sloveniji so po podatkih NIJZ prav v mesecu januarju beležili večji porast okužb, vendar pa podatki v kovinski industriji kažejo, da je slika okuženosti na delovnih mestih ter obolelosti zaposlenih izjemno majhna. Po raziskavah (COVID 19 pri nas) ki jih v združenju v svojih vrstah izvajajo tedensko že od novembra dalje, znaša delež odsotnih zaradi covid razlogov v prvem tednu januarja 3,2 odstotka zaposlenih, 1,5 odstotka jih preboleva bolezen, nihče od teh pa se ni okužil v podjetju. Ti spodbudni rezultati jasno izkazujejo odgovorno ravnanje in dosledno upoštevanje strogih internih pravil v podjetjih, ta pa vključujejo tudi izvajanja testiranj s hitrimi ali PCR testi.

Dotaknili smo se tudi obveznosti testiranja (za zaposlene) in ugotovili, da v podjetjih nimajo težav: vsi zaposleni se zavedajo pomena testiranja in se ga udeležijo v polnem številu. Delodajalec, ki je   odgovoren za zdravje in varnost svojih zaposlenih na delovnem mestu, lahko po dogovoru z medicinsko stroko ugotovi, da je testiranje zaposlenih ključno za zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja. V tem primeru mora podjetje ustrezno oblikovati protokole in z njimi seznaniti svoje zaposlene, v internem aktu pa opredeliti sankcije in v primeru kršitev uveljavljati ustrezne disciplinske postopke. Testiranja v podjetjih potekajo redno in v sodelovanju z lokalnimi zdravstvenimi ustanovami ali drugimi pooblaščenimi zunanjimi izvajalci.

V nadaljevanju je sledila predstavitev stanja proizvodnega sektorja v svetu in EU. Januarske raziskave zajemajo kategorije novih naročil, proizvodnje, zaposlovanja, dobave in zalog. Izkazujejo, da je bil proizvodni sektor navzlic širjenju virusa in omejitvenim ukrepom v letu 2020 uspešen. Dobavne verige so si po velikih spomladanskih težavah kasneje opomogle, so se pa pri dobaviteljih v decembru pomembno podaljšali dobavni roki. Nabavne aktivnosti so se povečevale že od poletja dalje in tudi v mesecu decembru, zaloge proizvajalcev pa so se zmanjšale. Globalni kompozit (skupaj s storitvami) je bil decembra stabilen na račun rasti proizvodnega sektorja. Evropska gospodarstva, ki so se decembra okrepila (padec je bil zaznan v ZDA in na Kitajskem), so optimistična in pričakujejo zmerno rast do drugega kvartala, ko naj bi dosegli stanje pred epidemijo. V Evropi je bila rast proizvodnje ena najhitrejših v zadnjih treh letih, kar dokazuje, da so države proizvodnjo prepoznale kot ključno podporo nacionalnim gospodarstvom, predvsem v obdobju, ko je bil storitveni sektor silno prizadet zaradi omejitvenih ukrepov. Nemčija je ena izmed gonilnih sil v EU že od pomladi dalje in prednjači tako v avtomobilskem sektorju kot v sektorju investicijskih dobrin in tehnologij. Leto se je v celoti zaključilo bolj uspešno od pomladnih pričakovanj, kar pa ne velja za storitveni sektor. Zahvaljujoč rasti proizvodnje ter industrije in naraščajoče svetovne trgovine je BDP upadel za manj, kot je bilo predvideno v drugem četrtletju.

In kakšni so bili lanski rezultati zaradi zmanjšanega obsega dela v slovenski kovinski industriji? Udeleženci so opozorili, da prihaja do zamikov projektov, kar jih kot izvajalce postavlja v negotov položaj, ter izpostavili, da je kljub povpraševanju prihajajočih naročil premalo ter da se ponekod višajo tudi cene vhodnih materialov. Napovedi za letošnje leto so zato nehvaležne, zlasti kar se tiče naložbenih aktivnosti.

V zadnjem delu srečanja je stekla še razprava o minimalni plači skozi stališča GZS, kjer si prizadevajo najti rešitev za blažitev posledic dviga minimalne plače. Podjetja v kovinski industriji tudi zaradi takega razvoja dogodkov pospešeno načrtujejo povečane naložbe v avtomatizacijo proizvodnje, napovedujejo pa tudi razmislek o novih plačnih sistemih, saj minimalna plača vpliva na vsa plačna razmerja zaposlenih v podjetjih, kar pomeni tudi zagotavljanje več sredstev za maso plač. Prestrukturiranje podjetij v tej smeri ni mogoče v kratkem času. Z dvigom minimalne plače se bodo porušila sedanja razmerja plač v podjetjih in tudi v lokalnem okolju, vendar pa z njenim dvigom levji delež pridobi država in ne delavec pri izplačanem neto dohodku. Pritiski se tako sedaj vršijo tudi za dvig vseh plačnih razredov, kar je nevzdržno, z uravnilovko pa ni mogoče motivirati zaposlenih, ki opravljajo težje in zahtevnejše naloge, kar vodi v izgubo številnih kadrov in strokovnjakov iz srednjega razreda.

Pripravila: strokovna služba ZKovI