Ključno sporočilo konference je bilo, da ima Slovenija zaradi svoje geografske lege, dobre povezljivosti ter kakovostnega kadra odlično izhodišče, da postane pomembno regionalno digitalno središče. Hkrati je v slovenskem prostoru že veliko dobrih praks uporabe UI ter priložnosti za uporabo superračunalniških zmogljivosti!
Na panelu z naslovom "Defining a Strategy to Unlock Central & Eastern Europe’s Emerging Digital Nations" je sodeloval tudi Branko Jovanović, predsednik SITIP
Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije je v okviru Kluba direktorjev organiziralo strokovni posvet z naslovom »Prihodnost IKT sektorja: prehod od storitev po naročilu do lastnih digitalnih produktov«. Dogodek je bil del prizadevanj ZIT za spodbujanje strateškega dialoga o prihodnjem razvoju slovenskega IKT sektorja ter krepitvi njegove mednarodne konkurenčnosti.
Po prvem tromesečju aktivnosti se SeKV pripravlja na začetek kampanje »VARUJ SEDANJOST IN PRIHODNOST. POSTANI CYBER STROKOVNJAK.« in prenovo spletne strani Certifikati kadrov v kibernetski varnosti.
Digitalna transformacija IKT sektorja vstopa v novo fazo. Če je bil razvoj v zadnjih letih v veliki meri usmerjen v izvajanje storitev po meri naročnika, danes vse več podjetij prehaja v razvoj lastnih digitalnih produktov, platform in rešitev. Ta premik pomeni pomembno spremembo v načinu ustvarjanja vrednosti – od projektnega dela k poslovnim modelom, ki temeljijo na ponovljivosti, skalabilnosti in lastni intelektualni lastnini.
Slovenija je sprejela novo startup strategijo do leta 2030, s katero želi okrepiti podporno okolje za zagonska podjetja in pospešiti njihov razvoj. Strategija poudarja boljši dostop do virov financiranja, vključno s tveganim kapitalom, ter privabljanje tujih investicij.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je danes potekal strokovni posvet z naslovom »Mednarodne priložnosti za slovenska IKT podjetja v globalnih tehnoloških ekosistemih«, namenjen predstavitvi priložnosti za vključevanje slovenskih podjetij v mednarodna inovacijska in tehnološka okolja.
Evropski digitalni regulativni okvir v letu 2026 vstopa v fazo, kjer zakonodaja ni več zgolj usmeritev, temveč postaja neposredna operativna obveznost podjetij. Ključni regulativni stebri, kot so EU Data Act, Cyber Resilience Act in NIS2 Directive, vse bolj določajo način razvoja digitalnih produktov, upravljanja podatkov in zagotavljanja varnosti
EU posodablja digitalna pravila: Omnibus v trialogih, AI Act z možnimi zamiki, Chat Control zavrnjen.
V članku so člani SITIP govorili o tem, da suvereni oblak prinaša večji nadzor nad podatki, a tudi nova vprašanja o stroških, arhitekturi in odvisnosti od ponudnikov.