Polimeri z ojačanimi vlakni (FRP) so napredni materiali, ki združujejo posamezne materiale za doseganje boljših lastnosti novonastalega kompozita (močnejši in prožnejši). FRP materiali so široko uporabljeni v različnih industrijskih sektorjih, saj so visoko kvalitetni, na drugi strani pa imajo nizke proizvodne stroške in dolgo življenjsko dobo. Povpraševanje po FRP materialih v gradbeni industriji zaradi omenjenih lastnosti narašča. Spodbudno uvajanje FRP materialov v gradbenem sektorju temelji na njenih dveh osrednjih členih: arhitektih-gradbenih inženirjih in gradbenih delavcih. Arhitekti-gradbeni inženirji skrbijo za načrtovanje gradbenih del, gradbeni delavci pa so zadolženi za njihovi izvedbo, oboji pa so ključni pri uvajanju FRP materialov v gradbeništvu. Na podlagi poročila Sveta arhitektov Evrope se večina arhitektov-gradbenih inženirjev in gradbenih delavcev ni izobraževala o FRP materialih, gradbeni delavci s končano osnovno ali srednjo šolo pa s področjem FRP materialov niso niti seznanjeni.
Izjemno povečanje uporabe kompozitnih materialov v preteklih desetletjih zaradi izjemnih lastnosti se kaže tudi v povečevanju količin odpadkov, ki so bili do nedavnega primerni samo za odlaganje ali sežig. V pol stoletja proizvajanja FRP je nastalo 80 milijonov ton proizvodov, za katere ob izteku njihove življenjske dobe na področju reciklaže ni učinkovitih rešitev. Od začetka 60-ih let prejšnjega stoletja je v masovni proizvodnji prevladovala proizvodnja izdelkov iz steklenih vlaken, ki so jih zaradi nizkih proizvodnih stroškov uporabljali v različnih industrijskih panogah. Danes je odstranjevanje teh proizvodov ob koncu njihovega življenjskega cikla problem svetovnih razsežnosti, saj še nimamo učinkovitega sistema za njihovo odstranitev. Raziskave in napredek tehnologije je uspel dokazati, da je predelava teh materialov trajnostna. Krovna direktiva na področju odpadkov (WFD) 2008/98/EC je uvedla možnost, da določena snov izgubi status odpadka (EoW). Direktiva v 6. členu določa, da odpadnemu materialu (snov ali predmet) lahko preneha status odpadka, ko je šel skozi postopek predelave, lahko tudi reciklaže, ki je skladen z določenimi pogoji. Deležniki moramo skupaj začeti oblikovati konkurenčnega modela upravljanja proizvedenih materialov in odpadkov, skladnega z evropskimi predpisi za reciklažo odpadkov iz kompozitov, ojačanih z vlakni (FRP), ki bo omogočal reciklažo, analizo in beleženje, proizvodnjo, identifikacijo in sledljivost "sekundarne surovine" na osnovi trajnostnih proizvodov.
Uporaba recikliranih materialov, ki predstavljajo veliko okoljsko in poslovno priložnost, v Sloveniji ni enostavna, saj nas močno ovira zakonodaja, bolj natančno nova Uredba o odpadkih. V Uradnem listu RS št. 129/2020 je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadkih, ki bi naj uredila dolgoletno problematiko recikliranja tistih odpadkov, ki jih je z ustrezno predelavo možno uporabiti v gradbeništvu. Namen sprememb in dopolnitev Uredbe o odpadkih iz leta 2015 je bil, da se vzpostavi boljše okolje za snovno predelavo odpadkov. Recikliranje odpadkov za uporabo v gradbeništvu se v Sloveniji v praksi uspešno izvaja že več kot 15 let. Prvi takšni reciklirani materiali so bili agregati iz jeklarske žlindre, ki se je uspešno vgrajevala v obrabne asfaltne plasti ter reciklirani agregati iz gradbenih ruševin. Tem so sledili bolj kompleksni proizvodi iz predelanih odpadkov, v katerih se nekateri tipi odpadkov, ki sicer sami po sebi niso okoljsko inertni, zato se pri predelavi zmešajo z drugimi ustreznimi materiali, kot so glina, pepeli, naravni pucolani, itd., ki zagotovijo, da se v novem kompozitu potencialno nevarne snovi kemijsko in fizikalno imobilizirajo. Gradbeni proizvodi, ki vsebujejo reciklirane odpadke, se dajejo na trg z Izjavo o lastnostih, postopek pa je popolnoma enak kot pri proizvodih iz konvencionalnih gradbenih materialov, saj gradbeništvo ne diskriminira materialov glede na njihov izvor ali pravni status.
Projekt NAČINI GRADNJE IN PRENOVE ZA DOSEGO CILJEV EVROPSKEGA ZELENEGA DOGOVORA se nanaša na prednostno aktualno politiko Evrope, Evropski zeleni dogovor.
Izvedba bo potekala v obliki spletne konference, v oktobru 2021, vsebinsko jo bo podpiral in dopolnjeval tudi prej vzpostavljen tematski spletni GZS podportal, ki bo na dan konference zaživel še z nagradnim kvizom.
Glavni namen dogodka je osvetliti priložnosti in izzive zasnove, razvoja in uporabe kompozitov v graditvi in arhitekturi (eksterierju in interierju) in v širšem grajenem okolju in prostoru, ki nas obdaja, z vidika okoljske sprejemljivosti, razpoložljivosti, možnosti za reciklažo ter uporabe reciklatov, ekonomičnosti, razvoja novih materialov ter priložnosti, ki jih imamo v Sloveniji in Evropi. Osvetlili bomo tako primarne proizvode kot tudi njihove reciklate, ki so nastali na osnovi odpadkov iz proizvodnje ali zbranih iztrošenih kompozitnih materialov vgrajenih v stavbe in v različno opremo na terenu.
Tematsko naslavljamo aktualno in potencialno možno
Uporabo kompozitov (Polimeri ojačani / utrjeni z vlakni - angleško FRP, GRP, CRP...), ki se v svetu šele uvajajo, vendar že kažejo na odlične lastnosti ter ekonomsko sprejemljivost in možno uporabo), uporabo recikliranih polimernih kompozitov (ojačanih s steklenimi vlakni ipd.), ki je manj poznana in tudi še dovolj dostopna, da bi predstavljala prvo izbiro gradbenih inženirjev in arhitektov.