Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 12. marca 2026 pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več določb novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1), ki urejajo kratkoročno oddajanje stanovanj, zavrglo. Sodišče se tako ni vsebinsko opredeljevalo do ustavnosti izpodbijane ureditve, temveč je odločitev sprejelo iz procesnih razlogov.

Pobudniki, ki opravljajo dejavnost kratkoročnega oddajanja prek spletnih platform, so zatrjevali, da nova ureditev nesorazmerno posega v njihovo pravico do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude ter da ni skladna z ustavo, pravom EU in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Vendar je Ustavno sodišče presodilo, da v večjem delu niso izkazali pravnega interesa za presojo.

Ključen razlog za zavrženje pobude je ugotovitev, da nekatere izpodbijane določbe pobudnikom dejansko izboljšujejo pravni položaj. Tako je na primer nova ureditev glede soglasja etažnih lastnikov za opravljanje dejavnosti milejša od prejšnje, saj namesto soglasja vseh etažnih lastnikov zahteva soglasje več kot 75 odstotkov lastnikov in neposrednih sosedov. V primeru morebitne razveljavitve te ureditve bi se položaj pobudnikov celo poslabšal, zato pravni interes za presojo ni podan.

Pri drugih določbah je sodišče ugotovilo, da ne učinkujejo neposredno, saj bodo konkretne pravne posledice nastopile šele na podlagi posamičnih upravnih aktov ali podzakonskih predpisov (npr. odločb AJPES o začasnem preklicu identifikacijske številke ali prihodnje uredbe glede omejitve števila dni oddajanja). V takšnih primerih mora posameznik najprej izčrpati redna pravna sredstva, šele nato je mogoča ustavna presoja.

Ustavno sodišče je dodatno opozorilo tudi na primere, kjer pobudniki niso ustrezno izkazali dejanske prizadetosti oziroma so njihove navedbe v neskladju z uradnimi evidencami, ter na določbe, ki nimajo neposrednih pravnih posledic (t. i. lex imperfecta), zaradi česar prav tako niso primerne za ustavnosodno presojo.

Odločitev pomeni, da Ustavno sodišče za zdaj ni presojalo ustavne skladnosti nove ureditve kratkoročnega oddajanja stanovanj, temveč je pobudo zavrglo zaradi neizpolnjenih procesnih pogojev. Morebitna vsebinska presoja ostaja odprta v prihodnje, ko bodo izpolnjeni pogoji za ustavno presojo, zlasti v okviru konkretnih postopkov na podlagi posamičnih aktov.