Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.

Prijava na aktualne novice ZPN

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.

    Novice


    Država predlaga ugodnejše stanovanjske kredite za mlade – kakšni bodo učinki na nepremičninski trg?

    Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema, s katerim želi mladim in mladim družinam olajšati dostop do prvega lastniškega stanovanja. Predlog predvideva državno poroštvo za stanovanjske kredite in subvencioniranje obrestnih mer, kar bi lahko pomembno vplivalo na povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Ob tem pa se odpira tudi vprašanje, ali lahko ukrepi brez sočasnega povečanja ponudbe stanovanj prispevajo k nadaljnji rasti njihovih cen.
     

    Ministrstvo za finance je 12. novembra 2026 v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema. Z njim želi nasloviti eno ključnih ovir, s katerimi se pri nakupu prvega stanovanja soočajo mladi – pomanjkanje lastnih sredstev za pridobitev stanovanjskega kredita.
     
    Predlagatelj ugotavlja, da številni mladi in mlade družine razpolagajo z zadostnimi prihodki za redno odplačevanje stanovanjskega kredita, vendar zaradi visokih cen nepremičnin in zahtevanega deleža lastnih sredstev do financiranja težko dostopajo. Predlog zakona zato uvaja dva osrednja ukrepa, s katerima naj bi država zmanjšala finančne ovire za nakup prve stanovanjske nepremičnine.
     
    Državno poroštvo in subvencioniranje obrestnih mer
    Prvi ukrep predstavlja državno poroštvo v višini do 20 % glavnice stanovanjskega kredita, ki bi veljalo deset let. Banke od upravičencev pri kreditih, odobrenih po tem zakonu, ne bi smele zahtevati lastne udeležbe, še vedno pa bi morale preveriti njihovo kreditno sposobnost.
     
    Najvišji znesek kredita bi znašal 300.000 evrov, najdaljša doba odplačevanja pa 30 let. Krediti bi morali imeti fiksno obrestno mero, ki bi bila nižja od predpisanega referenčnega povprečja obrestnih mer za stanovanjska posojila.
    Drugi ukrep predstavlja subvencioniranje obrestne mere za celotno obdobje trajanja kredita. Država bi subvencionirala razliko med pogodbeno obrestno mero in obrestno mero v višini 1 %, vendar največ v višini 2,5 odstotne točke. Če bi na primer pogodbena obrestna mera znašala 3,5 %, bi upravičenec ob upoštevanju subvencije plačeval obresti po 1-odstotni obrestni meri.
     
    Za izvajanje poroštvene sheme je predviden letni obseg kreditov v višini 300 milijonov evrov, pri čemer letna izpostavljenost države iz naslova poroštev ne bi smela preseči 60 milijonov evrov. Kredite pod predlaganimi pogoji bi bilo mogoče odobravati do konca leta 2032.
     
    Kdo bi bil upravičen do ugodnosti?
    Predlagani ukrepi so namenjeni državljanom Republike Slovenije, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Med upravičence sodijo predvsem:
    mlajši odrasli, ki v letu vložitve vloge dopolnijo največ 35 let;
    mlade družine, v katerih starši dopolnijo največ 40 let in imajo otroka, mlajšega od 15 let;
    bodoči starši oziroma družine, ki pričakujejo rojstvo otroka, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.
    Za mlajše odrasle so predvidene tudi dohodkovne omejitve, medtem ko za mlade družine poseben dohodkovni pogoj ni določen. Ugodnosti bi bile dostopne tudi samozaposlenim in drugim osebam z rednimi in dokazljivimi prihodki.
     
    Sredstva bi bilo mogoče uporabiti za nakup ali novogradnjo prve stanovanjske nepremičnine, pod določenimi pogoji pa tudi za njeno rekonstrukcijo ali vzdrževanje.
     
    Zakon hkrati predvideva omejitve razpolaganja z nepremičnino, pridobljeno s pomočjo državnih ukrepov. Takšne nepremičnine praviloma ne bi bilo mogoče prodati pred potekom desetih let in poplačilom celotnega kredita, upravičenec oziroma njegova družina pa bi jo morala uporabljati za trajno bivanje.
     
    Kakšni bi lahko bili učinki na nepremičninski trg?
    Predlagani zakon bi lahko pomembno vplival na razmere na slovenskem nepremičninskem trgu. Znižanje stroškov financiranja in odprava zahteve po lastni udeležbi bi namreč lahko omogočila nakup stanovanja širšemu krogu mladih, ki si ga pod sedanjimi pogoji ne morejo privoščiti.
     
    Takšen ukrep bi lahko spodbudil promet s stanovanjskimi nepremičninami, vendar se ob tem postavlja pomembno vprašanje njegovega vpliva na njihove cene.
     
    Če se zaradi ugodnejšega financiranja poveča število potencialnih kupcev, ponudba stanovanj pa ostane omejena, lahko dodatno povpraševanje povzroči nadaljnjo rast cen. V takšnem primeru bi se lahko del koristi državnih subvencij prenesel v višje prodajne cene nepremičnin, s čimer bi bil dejanski učinek ukrepov na stanovanjsko dostopnost manjši od pričakovanega.
     
    Predlog zakona namreč ne vsebuje neposrednih ukrepov za povečanje stanovanjske ponudbe, pospešitev stanovanjske gradnje ali aktivacijo obstoječega nezasedenega stanovanjskega fonda.
     
    Z vidika dolgoročne stanovanjske politike bo zato pomembno, da se ukrepi za izboljšanje dostopnosti financiranja ustrezno dopolnjujejo z ukrepi za povečanje ponudbe stanovanj, tako na trgu lastniških kot najemnih nepremičnin.
     
    Vabljeni k razpravi in oblikovanju stališč ZPN
    Na Zbornici za poslovanje z nepremičninami ocenjujemo, da predlagani zakon odpira pomembna vprašanja za prihodnji razvoj slovenskega stanovanjskega trga, zato ga bomo v sodelovanju s člani podrobneje preučili.
    V četrtek, 26. novembra 2026, ob 13.00 bomo za člane ZPN organizirali spletni sestanek, na katerem bomo podrobneje predstavili in obravnavali predlagane zakonske rešitve, razpravljali o njihovih možnih učinkih na nepremičninski trg ter se dogovorili o pripravi stališč in morebitnih pripomb ZPN.
     
    Člane vabimo, da se sestanka udeležijo in s svojimi izkušnjami ter predlogi prispevajo k oblikovanju skupnih stališč. Morebitne pisne pripombe in predloge nam lahko predhodno posredujejo na elektronski naslov zpn@gzs.si najkasneje do 24. novembra 2026, da jih bomo lahko vključili v izhodišča za razpravo.
    Javna obravnava predloga zakona poteka do 27. novembra 2026.
     
    Celotno besedilo predloga zakona je dostopno na portalu E-demokracija.

    Fotogalerija





     

    Arhivi