iz Pravne službe GZS smo na MDDSZ v preteklem tednu naslovili vprašanje glede subvencioniranje minimalne plače v povezavi z neenakomerno prerazporeditvijo delovnega časa.

 

Drugi odstavek 29. člena ZDUOP opredeljuje sorazmernost upravičenosti do subvencije, in sicer določa, da ima delodajalec pravico do subvencije minimalne plače sorazmerno delovnemu času, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma opravil delo. Obdobje, ko je delavec odsoten z dela in ima pravico do nadomestila plače in ne plače, se sorazmerno upošteva pri določitvi višine subvencije na način, da se znesek subvencije sorazmerno zmanjša, z izjemo odsotnosti delavca z dela na dan praznika ali na drug dan, ki je z zakonom določen kot prost dan, v primeru, ko bi bil delavec na dan praznika ali dela prostega dne sicer razporejen na delovno obveznost.

 

V primeru neenakomerno oziroma začasno prerazporejenega delovnega časa pa je ključno prav to, da je delovni čas delavca v nekaterih časovnih obdobjih daljši od polnega, v drugih obdobjih pa krajši od polnega, v referenčnem obdobju pa se povprečni delovni čas izravna. ZDUOP v prvem odstavku 29. člena torej plačilo subvencije veže na »plačo«, delavec pa je v primeru neenakomerno oziroma začasno prerazporejenega delovnega časa tudi v obdobju, ko je njegov delovni čas krajši od polnega, upravičen do celotne plače, saj se bo (ali se je že) delovni čas izravnal na raven polnega delovnega časa v referenčnem obdobju. Polni delovni čas se namreč upošteva kot povprečna delovna obveznost v referenčnem obdobju. Posledično je delodajalec v obdobju, ko delavec dela krajši delovni čas znotraj izravnalnega obdobja polnega delovnega časa, upravičen do celotne subvencije, saj je tudi delavec upravičen do celotne plače.

Celotno pojasnilo MDDSZ vam pošiljamo v priponki.