Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) je 22. septembra 2021 Državnemu zboru posredovala novo besedilo Predloga zakon o debirokratizaciji (v nadaljevanju: novi predlog zakona). Vlada je iz besedila novega predloga zakona umaknila določbo o uvedbi socialne kapice za plače nad 6000 evrov bruto, saj ta naj ne bi imela zadostne podpore. Poleg tega je Vlada iz novega predloga zakona črtala spremembe Zakona o javnem naročanju, Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakona o davčnem potrjevanju računov in Zakona o visokem šolstvu. Novi predlogu zakona tudi ne predlaga več razveljavitve Zakona o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, saj naj bi bila po razlagi Državnega zbora za to potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev za celoten zakon, kar bi lahko ogrozilo sprejetje celotnega zakona.

 

V nadaljevanju so podane novosti, ki jih predlog zakona prinaša.

 

Predlog zakona je sestavljen iz dveh sklopov, in sicer sklopa, ki prinaša spremembe in dopolnitve zakonov z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje in sklopa prenehanja veljavnosti zakonov ter na njih temelječih podzakonskih predpisov.

 

V prvem sklopu novi predlog zakona vsebuje paket vsebinskih poenostavitev pravnih institutov na področjih naslednjih zakonov, in sicer:

• pri Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) in Zakon o centralnem registru prebivalstva (ZCRP) se dodajajo podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki bodo omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. Elektronski naslov za vročanje je naslov za vročanje dokumentov v elektronski obliki. Za prijavo in spremembo elektronskega naslova za vročanje bo pristojna upravna enota ali diplomatsko predstavništvo oziroma konzulat;
• pri Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP )se

• ukinja žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah in se ju nadomesti z lastnoročnim podpisom,
• vročanje v elektronski obliki omogoča le med 6. in 20. uro, ki bo opravljeno preko informacijskega sistema za vročanje vlog, vročanje in obveščanje,
• omogoča pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS sporočila in
• razbremenitev državnih uradnikov, tako da bodo lahko vsi državni sekretarji (tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe), podpisovali odločbe v posamičnih postopkih.

• pri  Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) se omogoča vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeni elektronski pošti. Ob tem se širi odškodninska odgovornost javnih uslužbencev za škodo povzročeno strankam v postopku, in sicer na škodo, ki jo javni uslužbenec povzroči iz malomarnosti;
• pri Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) se ukinja overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom;
• pri Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) se ukinja letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov;
• pri Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) se olajšuje sklepanje pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, tako da se izjavo ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobi le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila;
• pri Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) se omogoča, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost in ne več vsi njeni člani;
• pri Zakonu o ohranjanju narave (ZON) naloge upravljanja zavarovanega območja lahko po novem izvajal tudi ustanovitelj. Ob tem se omogoča izvajanje naravovarstvenega nadzora tudi občinski ali medobčinski upravi;
• pri Zakon o športu (ZŠpo-1) se ukinja dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu;
• pri Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) se želi pospešiti hitrost odločanaj in učinkovitost ter gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi na način, da se posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev usklajuje z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih;
• pri Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) se tudi v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma;
• pri Zakonu o uradnem listu (ZUL) se predvideva postopna vzpostavitev Uradnega registra Republike Slovenije, kjer bodo objavljena uradna prečiščena besedila državnih predpisov, za katere bo veljalo načelo zaupanja v avtentičnost njihovih besedil. Uradni register bo vseboval vse veljavne državne predpise, kamor sodijo zakoni, ki jih sprejema državni zbor, ter podzakonski predpisi, ki jih sprejemajo vlada (uredbe in odloki in ministrstva (pravilniki, odredbe in navodila. Uradni register bo tako v celoto povezal vse veljavne državne predpise glede na njihovo umeščenost po hierarhiji in po tematiki, po drugi strani pa bo razčlenjen na posamezne določbe veljavnih državnih predpisov.

 

V drugem delu sklopa novi predlog zakona vsebuje nabor zakonov, ki prenehajo veljati. Razveljavlja se 207 zakonov in vse podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov. Z razveljavitvijo in prenehanjem se želi prekiniti dosedanjo nomotehnično prakso.

 

Predlog zakona lahko najdete na naslednji spletni strani Državnega zbora: https://www.dzrs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHGpHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=2DC04588078E36DAC12587580029EBF8&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc.