Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.

Prijava na aktualne novice ZPN

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Direktiva o preglednosti plačil

    Pravna služba GZS obvešča, da do roka za prevzem v slovenski pravni red, 7. 6. 2026, Direktiva (EU) o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje oz. t.i. direktiva o preglednosti plačil, ni bila pravočasno prevzeta. Ker evropske direktive po svoji pravni naravi niso neposredno uporabljiv in izvršljivi pravni akti, je potrebno za njihovo uresničevanje najprej njihove določbe, cilje, smiselno prevzeti v nacionalno zakonodajo, bodisi kot dopolnitev obstoječih zakonov, bodisi v obliki samostojnega, novega zakona. 

    Na GZS podpiramo cilj direktive glede večje transparentnost plačil, kar prispeva k zmanjševanju neupravičenih razlik v plačilu med ženskami in moškimi. Hkrati pa ves čas opozarjamo, da mora biti prenos direktive v nacionalno zakonodajo izveden na način, ki bo za podjetja izvedljiv in ne bo povzročal nesorazmernih administrativnih bremen, zlasti za mala in srednje velika podjetja. 

    Največ izzivov se pričakuje pri novih obveznostih zbiranja, analiziranja in poročanja o plačnih podatkih, ter pri nedvoumni opredelitvi pojma »delo enake vrednosti«, kjer se pričakuje njegovo jasno opredelitev in s tem ustrezno stopnjo pravne jasnosti. Za podjetja je obenem pomembna ohranitev ustrezne fleksibilnosti pri oblikovanju plačnih sistemov, ter varovanje poslovno občutljivih podatkov. Nadalje je pomembno, da bodo delodajalcem na voljo jasne metodološke smernice in ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev njihovih notranjih procesov in sistemov. 

    Na GZS ob tem poudarjamo, da si želimo prenosa direktive na način, ki ne bo presegal zahtev evropske zakonodaje. Dodatno nacionalno zaostrovanje obveznosti bi podjetjem prineslo nova administrativna in finančna bremena, obenem pa bi zmanjšalo tudi prostor za socialni dialog med socialnimi partnerji. Eno izmed temeljnih področij slovenskega in evropskega sistema delovno-pravnih razmerij je namreč tudi kolektivno dogovarjanje med delodajalci in sindikati. Če bo zakonodaja podrobno urejala vse več vsebin in vprašanj, se s tem zmanjšuje možnosti, da bi socialni partnerji sami oblikovali rešitve, prilagojene posebnostim posameznih dejavnosti in podjetij. 

    Glede stanja zakonodajnega postopka v RS za prenos določb dotične direktive, pojasnjujemo, da imenovani strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za implementacijo direktive še ni pričel s svojim vsebinskim delom. Na časovni zamik so vplivale tudi aktualne politične razmere in postopek oblikovanja nove vlade. Glede na opisano stanje zato direktiva do roka 7. 6. 2026 še ni bila prenešena v slovenski pravni red, s tem pa tudi za delodajalce zaenkrat ne izhajajo nikakršne obveznosti iz določb in ciljev, ki jih direktive predpisuje. 

    Fotogalerija





     

    Arhivi