Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Vabljeni k oddaji pripomb in predlogov na Osnutek Uredbe o obveznih občinskih gospodarskih javnih službah obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih lahko do torka, 14. novembra 2017, posredujete na e-naslov: gp.mop(at)gov.si. Dostop do osnutka uredbe>>http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5btt_news%5d=7828&tx_ttnews%5bbackPid%5d=12029&L=0&no_cache=1
Po podatkih Statističnega urada RS se je število prebivalcev Slovenije v drugem četrtletju 2017 povečalo za 1.325, pri čemer se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za blizu 500, število tujih državljanov pa se je povečalo za 1.800 (1,5 %). 1. julija 2017 je 117.636 tujcev predstavljalo 5,7 % vseh prebivalcev Slovenije. Prebivalstvo Slovenije je 1. julija 2017 sestavljalo 1.025.973 moških in 1.040.188 žensk. Delež žensk med državljani Slovenije je znašal 51,3 % (ta delež sicer zelo počasi upada že vrsto let); med tujimi državljani pa je bilo žensk 35,1 % (delež se je v zadnjih štirih letih povečal za 2,8 odstotne točke). Dostop do celotne vsebine novice>>http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7033
V drugem četrtletju 2017 se je rodilo 5.081, umrlo pa je 4.634 prebivalcev. Število rojenih je bilo za 25 višje, število umrlih pa za 1 osebo nižje kot v istem obdobju leta 2016. Vrednost naravnega prirasta na 1.000 prebivalcev se je v enem letu zvišala z 0,8 na 0,9. V drugem četrtletju 2017 se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev kot v istem obdobju leta 2016. Priselilo se jih je namreč 4.257 ali za 6,6 % več kot v drugem četrtletju 2016. Odselilo se je 3.379 prebivalcev ali 4,7 % manj kot v istem obdobju leta 2016. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.792) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.587). Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven (za 1.853), selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen; iz države se je namreč odselilo 975 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo. Dostop do celotne vsebine novice>>http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7034
Kazalnik gospodarske klime je bil oktobra 2017 (15,4 odstotne točke) za 3,1 odstotne točke višji kot septembra 2017 (12,3 odstotne točke) in za 17,8 odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja. Pozitivni trend gospodarske klime se je nadaljeval, vrednost klime pa je na enaki ravni kot v obdobju pred gospodarsko krizo. Višjo vrednost od zdajšnje je dosegla le v aprilu in juliju 2007. V oktobru 2017 se je glede na prejšnji mesec izboljšalo vseh pet kazalnikov, ki sestavljajo kazalnik gospodarske klime. Na njegovo rast so najbolj vplivali kazalniki zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,1 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 0,8 odstotne točke) in med potrošniki (za 0,7 odstotne točke). Pozitiven vpliv pa sta imela tudi kazalnika zaupanja v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 0,2 odstotne točke). Dostop do celotne vsebine novice>>http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7044
S predlogom zakona se jasneje ureja tudi področje ocenjevanja vrednosti. Področje ocenjevanja vrednosti ni urejeno na ravni EU, vendar je potrebno odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti glede pristojnosti za ocenjevanje, izobraževanje, podeljevanje licenc in javni nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. V skladu z ZRev-2 je ocenjevanje vrednosti opredeljeno kot aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec/ocenjevalka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec) v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti. Dostop do predloga zakona>>https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=7225
Poglavitna rešitev predloga zakona je, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ni več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. S poglavitno rešitvijo se tako zasleduje cilj, da bo zemljiška knjiga popolno in v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena (1:1) z zemljiškim katastrom. Popolnost in usklajenost zemljiške knjige in zemljiškega katastra ni samo v zasebnem, ampak je tudi v javnem interesu, zato ni mogoče odločitve o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige pogojevati samo z vložitvijo predloga osebe, ki zatrjuje, da je lastnik nevpisane nepremičnine. Dostop do predloga zakona>>https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8712
Predlog zakona zagotavlja sistematičen pristop k zagotavljanju bolj popolnih, pravilnih in kakovostnih podatkov o nepremičninah. Spremembe in dopolnitve ZEN so usmerjene k doseganju temeljnega namena zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin, ki ga določa ZEN, z dodatnimi ukrepi in aktivnostmi pa se zagotavlja sistem evidentiranja in vodenja podatkov v katastrih in registru nepremičnin ter njihova izboljšava v letih 2018-2019 tako, da bodo zagotovljene primerne podlage za kakovostnejše množično vrednotenje nepremičnin. Dostop do predloga zakona>> https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=8734
Državni zbor RS je sprejel prenovljeno prostorsko-gradbeno zakonodajo. Gre za tri zakone, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora. Gradbeni zakon, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti in Zakon o urejanju prostora naj bi med drugim prinesli racionalnejše in krajše postopke, lažje usklajevanje različnih interesov, večjo pravno varnost vlagateljev in bolj učinkovit nadzor. Namen Gradbenega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov, v prvi vrsti varnost objektov, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, pa tudi varovanje okolja, narave, kulturne dediščine, videz naselij in krajine in drugih varovanih vrednot v prostoru. Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) sledi načelom preglednosti, jasnosti in določnosti pogojev za opravljanje poklicev in dejavnosti, odgovornosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev, njihovi samostojnosti in neodvisnosti, reprezentativnosti pristojnih poklicnih zbornic, nediskriminaciji, ekonomičnosti postopkov, varstvu javnega interesa in varstvu potrošnikov. Zakona o urejanju prostora (ZureP-2) ) združuje materijo treh obsežnih zakonov in predstavlja nov krovni zakon na tem področju urejanja prostora. Preberite več>>http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5btt_news%5d=7824&tx_ttnews%5bbackPid%5d=12029&L=0&no_cache=1
Obveščamo vas da smo na Združenju ocenjevalskih podjetij pri GZS-Zbornici za poslovanje z nepremičninami preučili nov predlog Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih, ki je od 11. septembra letos v strokovnem usklajevanju in v zvezi s predlogom poslali svoja stališča na Ministrstvo za pravosodje.