Predstavitev kovinske industrije


Družbe v kovinski industriji so bile po dejavnostih razvrščene na podlagi različice Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2008. Ta je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti U.l. 69/07, 17/08 začela veljati s 1. januarjem 2008 in v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti NACE Rev. 2.

Tako so v kovinsko industrijo v okviru Združenja kovinske industrije uvrščene naslednje panoge:

  • SKD C/25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav;
  • SKD C/28 Proizvodnja drugih strojev in naprav, izvzemši pisarniške naprave (SKD28.230);
  • SKD C/29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, izvzemši elektroopremo za vozila (SKD 29.310);
  • SKD C/30 Proizvodnja drugih vozil in plovil;
  • SKD C/33 Popravila in montaža strojev in naprav, izvzemši popravila električnih (SKD 33.130, 33.140 in 33.190) in neelektričnih strojev in naprav (SKD 33.200).

Slovenska kovinska industrija se uvršča v vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije tako po prihodku kot po izvozu. Panoge kovinske industrije predstavljajo v prihodku 30 %, v izvozu 31 %, v številu zaposlenih 34 %, ustvarijo pa 31 % dodane vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti v Sloveniji. (Podatki za leto 2017)

     

Osnovni podatki za leto 2017

Po podatkih AJPES-a je leta 2017 v kovinski panogi delovalo 3.329 družb, v katerih je bilo 61.352 zaposlenih, prihodki so znašali 8,8 mrd €. V panogi kot celoti je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2017 znašala 40.281 €.

Po dejavnostih kovinske industrije je izvoz največji v proizvodnji motornih vozil in prikolic, sledita strojegradnja ter proizvodnja kovinskih izdelkov. Slovenska kovinska industrija je izvozno usmerjena, deleži izvoza v prihodku povsod presegajo polovico, največji delež izvoza v prihodku je v proizvodnji motornih vozil in prikolic. V vseh dejavnostih kovinske industrije so se ti deleži od leta 1998 povečevali, po 17% upadu leta 2009 pa se je od leta 2010 dalje indeks izvoza ponovno obrnil navzgor, saj se je v povprečju pri vseh dejavnostih povečal za več kot 10%, v letu 2011 pa še za 7,7%. V letu 2017 beležimo rast izvoza za 21,4%. Dejavnost montaže in popravil strojev in naprav je edina, ki odstopa od teh trendov, saj je v osnovi bolj lokalno usmerjena (izvozi le tretjino svoje proizvodnje).

Osnovni podatki za leto 2017 za celotno kovinsko industrijo nam izkazujejo, da je veliko opazovanih parametrov v primerjavi z letom poprej doživela dokaj visoko rast. V letu 2017 je kovinska industrija zaposlovala 61.352 ljudi, kar pomeni rast za 7,5 %. Prihodki v celotni kovinski industriji so se dvignili kar za 17,1 % glede na leto poprej in so znašali 8,8 mrd €, ustvarjena dodana vrednost pa je za 9,1 % višja v primerjavi z letom 2016. Dobiček pred davki in obrestmi EBIT je višji za 6,5 %, vrednosti ROE in ROA pa sta zabeležili cca 5 % padec v primerjavi z 2016. Realizacija na zaposlenega je porasla za 9,2 % v primerjavi z 2016, delež stroškov dela v ustvarjeni dodani vrednosti pa je višji za 0,6 %. Medtem so se celotni stroški dela na zaposlenega povečali za 2,1 %. Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2017 dosega 40.281 € oziroma izkazuje 1,5 % rast. Vse navedene vrednosti veljajo za kovinsko industrijo kot celoto.

Vir: Kovinska industrija v letu 20157