PMI ali Purchasing Managers Index je indeks, ki je izračunan na mesečni ravni vodij nabav. Prikazuje dejansko stanje proizvodnega sektorja, ki temelji na vprašalniku, ki je poslan največjim predstavnikom proizvodnih sektorjev. Zajema več kategorij: nova naročila, proizvodnja, zaposlovanje, dobava in zaloge.[1]
V proizvodnem sektorju je po zadnjih podatkih moč zaznati znatno izboljšanje. Vrednost PMI se je iz julijske vrednosti 62,6 dvignila na 62,8. Kljub temu sektor beleži nadaljno širitev vse od meseca julija 2020. Podatki se delijo med potrošniške, vmesne proizvajalce in proizvajalce investicijskega blaga. Zaznana je višja vrednost PMI potrošniških izdelkov in nižja vrednost preostalih dveh sektorjev. Države, ki v zadnjih 3 mesecih beležijo najnižje vrednosti so Nizozemska, Italija, Španija, Francija in Grčija. Najvišje vrednosti beležijo v Avstriji, z vrednostjo PMI 63,9. V Nemčiji je stopnja rasti dosegla trimesečni vrh, Nizozemska in Grčija pa ohranjata svoji poziciji najhitreje rastočih držav Evroobmočja.
Večji obseg proizvodnje je spodbudilo neprestano povečevanje povpraševanja. V zadnjih nekaj mesecih je bila stopnja rasti novih podjetij velika in se je močno približala rezultatom, izmerjenim marca letos. Močno so se povečala tudi nova izvozna naročila. Meseca julija je bilo zabeleženo tudi znatno povečanje zaostankov dela pri proizvajalcih. Podjetja so se na razmere odzvala z najemi dodatnega kadra; najbolj izrazito ustvarjanje delovnih mest je bilo v Nemčiji in Avstriji.
Nabavna dejavnost se je razširila kot del prizadevanj za izpolnjevanje naraščajočih naročil. Tako se proizvajalci še naprej soočajo z velikimi težavami z dobavnimi roki, ki so se povečali na najvišjo izmerjeno stopnjo do sedaj. Zaradi omejenih razpoložljivosti vhodov in naraščajočih naročil so v juliju podjetja porabila svoje zaloge. Vhodne cene so se meseca julija zaradi širokega pomanjkanja materiala in slabšega transporta rekordno povišale. Hkratno rekordno povišanje vhodnih stroškov so spremljali tudi rekordno visoke prodajne cene. Kljub optimističnim napovedim pa še vedno pada stopnja zaupanja.[2]
Tabela 3: Vrednost PMI Evroobmočja.
Svetovni proizvodni PMI
Tabela 4: Svetovni proizvodnji PMI.
Na začetku tretjega kvartala se je svetovni proizvodni sektor močno razširil, vendar so se stopnje povečanja proizvodnje in novih naročil zopet zmanjšale. Omejitve dobavnih verig zavirajo rast in zvišujejo cene vhodov. Zahtevno delovno okolje je povzročilo tudi upad zaupanja, ki je padlo na devetmesečno dno.
Evroobmočje ostaja svetla točka sveta, saj ima po vrednostih PMI kar 3 najvišje uvrščene države. Prednjačijo Nizozemska, Nemčija in Avstrija, četrto mesto pa je pripadlo Združenim državam Amerike. Pod svetovnim povprečjem se tokrat nahajata Japonska in Kitajska, in sicer s PMI vrednostjo 53,0 in 50,3. Azijska regija je opazno šibkejša, saj je mogoče razbrati krčenje sektorja v petih od sedmih trgov (Tajska, Malezija, Vietnam, Indonezija in Mjanmar).
S trdnim povečanjem novih naročil se je julija ponovno okrepila proizvodnja, opazimo lahko tudi skromno povečanje novih izvoznih dejavnosti. Zaradi naraščajočih omejitev dobavnih verig se je rast vseh treh opazovanih sektorjev (potrošniško blago, investicijsko blago in vmesni proizvodi) malenkost upočasnila. Posledično se je podaljšal povprečni čas dobave. Podjetja poročajo tudi o pomanjkanju surovin, logističnih težavah in zamudah pri pošiljanju. Znaki omejitve zmogljivosti so bili opaženi tudi pri proizvajalcih, pri katerih zaostanki dela naraščajo v rekordnem obsegu. To spodbuja nadaljnjo rast delovnih mest; nekateri trgi poročajo celo o primanjkljaju kompetentne delovne sile. Problematika oskrbovalne verige je meseca julija povečala tudi vhodne stroške. Inflacija cen je bila višja in je celo med bolj strmimi v zadnjih trinajstih letih. Posledično se to odraža tudi na nakupnem vedenju strank, kar je povzročilo nadaljnje, skoraj rekordno povečanje prodajnih cen proizvajalcev.
Poslovna aktivnost Evroobmočja se je julija najhitreje povečala v obdobju zadnjih 15 let, strmo rast proizvodnje pa je dopolnila s pospešenim širjenjem storitvene dejavnostih. Indeks se je na Evroobmočju zmanjšal iz 60,6 na 60,2, vendar še vedno presega junijski 15-letni rekord (vrednost PMI 59,5). Gonilo velikega pospeševanja rasti proizvodnje so storitve, kjer se je aktivnost najhitreje povečala vse od sredine leta 2006. Kljub temu, da je proizvodni sektor rasel najpočasneje v petih mesecih, je bila ta rast precejšna in še vedno presega tisto, kar se je dogajalo v storitvenem sektorju. Stopnja rasti se je rekordno dvignila v nemškem gospodarstvu, medtem ko sta Španija in Francija registrirali manjše povečanje proizvodnje. Najnižjo vrednost v zadnjih dveh mesecih beleži Italija, najvišjo vrednost v zadnjih 42 mesecih pa so zabeležili v Franciji.
Na Evroobmočju so podatki raziskave razkrili tudi najhitrejši porast povpraševanja po blagu in storitvah. Povečanje naročil odraža izboljšave na domačih in mednarodnih trgih, kar indicira rast izvoznega poslovanja. Čeprav izvozno povpraševanje beleži nekoliko šibkejšo rast, gre še vedno za drugo najhitrejšo zabeleženo rast vse od septembra 2014.
Posledica strme mesečne rasti pa vse bolj obremenjuje poslovne zmogljivosti Evroobmočja, kar je bilo dokazano z rekordno rastjo podjetij, ki imajo zaostanke dela več kot 5 mesecev. Pomembna so tudi prizadevanja za povečanje proizvodnih kapacitet in rekordno povečevanje stopnje zaposlenosti. Stopnja ustvarjanja novih delovnih mest se je najbolj pospešila v Nemčiji in Italiji.
Inflacija proizvodnih dajatev se glede na junijsko rekordno vrednost ni spremenila. Stopnja zaupanja se niža tudi na globalni ravni; na svetovni ravni bo moč zaznati rast proizvodnje.[3]
Poslovna aktivnost Evroobmočja se je julija še povečala, strmo rast proizvodnje je dopolnilo tudi pospešeno širjenje storitvene dejavnosti. Peti mesec zapored vse od začetka pandemije lanskega leta proizvodnja zasebnega sektorja raste. Med štirimi največjimi gospodarstvi Evroobmočja je bila največja rast v Nemčiji. Tu je stopnja rasti dosegla rekordno visoko zabeleženo raven. V Italiji je rast dejavnosti zasebnega sektorja zabeležila najvišjo vrednost zadnjih treh let in pol, medtem ko sta Španija in Francija zabeležili nekoliko šibkejše povečanje proizvodnje.[4]
Tabela 5: Poslovna aktivnost Evroobmočja.
[1] Povzeto po Zupančič, U., 2021. Dostopno preko http://www.zns-zdruzenje.si/pmi/o-pmi/.
[2] Dostopno, 2. 8. 2021, preko https://www.markiteconomics.com/Public/Home/PressRelease/e8db275755144aeaa6fdaab039e1dfad.
[3] Dostopno, 2. 8. 2021, preko https://www.markiteconomics.com/Public/Home/PressRelease/f412be3b367347ffb3f63f2d0c8ca69c,
[4] Dostopno, 2. 8. 2021, preko https://www.markiteconomics.com/Public/Home/PressRelease/6c1e77be8a2a453d813bcdeb44227965