Kako povezati dolgoletno industrijsko znanje z novimi tehnologijami? Kako v spremembe vključiti zaposlene? In kakšno poslovno okolje potrebujejo podjetja za nadaljnji razvoj? Ta vprašanja so povezovala 64. srečanje Kluba direktorjev Združenja kovinske industrije, ki je potekalo 19. novembra 2026. Srečanje smo začeli v podjetju Litostroj Power d.o.o., nadaljevali pa na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so se strokovne vsebine prepletle z odprto izmenjavo pogledov in konkretnih izkušenj direktorjev.
Kovinska industrija v jedru robotizacije: Slovenija med vodilnimi državami na svetu. IFR je aprila 2026 objavil podatke za leto 2024: Slovenija je s 315 industrijskimi roboti na 10.000 zaposlenih v predelovalni industriji na 7. mestu na svetu.
Ura dela v slovenski predelovalni industriji se je v zadnjih petih letih podražila za skoraj polovico – rast stroškov dela pa znatno prehiteva rast produktivnosti
Kaj člani danes pričakujejo od Združenja kovinske industrije? Rezultati ankete članov ZKovI 2026
Na Združenju kovinske industrije smo tudi letos izvedli anketo o regresih v kovinski industriji, s katero spremljamo stroškovne, kadrovske in poslovne trende v panogi ter pridobivamo vpogled v aktualne razmere med podjetji.
Kovinska industrija – ki jo sestavljajo proizvodnja kovinskih izdelkov (SKD C25), strojev in naprav (C28), vozil in prikolic (C29), drugih vozil in plovil (C30) ter popravila in montaže strojev (C33)[1] – se je v preteklosti po številu delovnih mest izkazala z izrazito odpornostjo. Kljub različnim krizam je dolgoročno beležila rast zaposlenosti, ki je po stopnji rasti znatno prehitevala rast zaposlenosti v slovenski industriji kot celoti in tudi rast zaposlenosti vseh dejavnosti v Sloveniji, vključno z javnim sektorjem.
V Uradnem listu RS, št. 6/2026 z dne 16.1.2026 je bilo objavljen novi Dodatek št. 8, h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije. Dodatek začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi, tj. z dnem 17.1.2026.
V Združenju kovinske industrije smo med članicami izvedli kratko anketo o vplivu predlaganega dviga minimalne plače na 1.000 € neto v letu 2026, kar ob upoštevanju obstoječih davčnih obremenitev pomeni več kot 16 odstotni dvig bruto zneska. Ker se zaradi ohranjanja razmerij povečajo tudi druge plače, ima lahko takšna sprememba znaten vpliv na celotno maso plač.
Evropske Tehnološke industrije (kovinska, elektronska in strojegradnja), vključno s slovenskimi, so se v letu 2025 soočile z enim najzahtevnejših obdobij v zadnjem desetletju. Po treh zaporednih letih upadanja se je evropski industrijski sektor med letoma 2023 in 2025 skrčil za -7,8 %, kar kaže na strukturne izzive, ki presegajo običajen gospodarski cikel.
V kovinski industriji se že več let kaže trend, da manjša podjetja zaostajajo za večjimi pri ključnih kazalnikih produktivnosti. S tem pa se veča tudi vrzel med vedno višjimi zahtevami našega poslovnega okolja, predvsem povezanih s stroški, ter zmožnostjo podjetij, da tem zahtevam sledijo z lastnimi izboljšavami. Rezultati kažejo, da so manjša podjetja na tem področju v precej slabšem položaju, situacija pa se v zadnjih letih le še zaostruje.