Bruselj, 29. april 2026 – Evropska komisija (DG GROW) je v Bruslju organizirala prvi Industrial Dialogue on Robotics in Construction, pomemben strateški strokovni dialog, ki je neposredno povezan z izvajanjem evropske Transition Pathway for Construction, sprejete leta 2023 kot del industrijske tranzicije evropskega gradbenega ekosistema. Dogodek je potekal tik pred plenarnim zasedanjem High Level Construction Forum (HLCF) in predstavlja jasen signal, da robotika, avtomatizacija, umetna inteligenca in digitalizacija postajajo ključni elementi prihodnje konkurenčnosti evropskega gradbeništva. Na dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, evropskih panožnih združenj (FIEC, CECE), gradbenih in tehnoloških podjetij, robotike, investicijskih institucij (EIB) ter predstavniki industrije in digitalnih inovacijskih ekosistemov.
Ko je Evropska komisija leta 2023 sprejela Transition Pathway for Construction, je jasno opredelila ključne izzive gradbenega sektorja: nizko produktivnost, fragmentiranost vrednostne verige, pomanjkanje delovne sile, počasno digitalizacijo, trajnostno prenovo stavbnega fonda in potrebo po večji industrijski odpornosti Evrope. Tokratni industrijski dialog pomeni konkreten premik od strateških dokumentov k operativni razpravi o tehnologijah, ki lahko te izzive dejansko pomagajo reševati. Osrednje sporočilo dogodka je bilo jasno: robotika v gradbeništvu ni več eksperimentalna niša, ampak nastajajoče razvojno področje evropske industrijske politike.
Predstavitve in razprava so pokazale, da je robotika v gradbeništvu že prešla začetno eksperimentalno fazo. Danes se konkretne rešitve že uporabljajo pri digitalnem skeniranju in nadzoru gradbišč, avtomatiziranem vrtanju in pritrjevanju, zidarskih robotskih sistemih, robotski montaži armature, rušitvenih delih, upravljanju materialnih tokov, 3D tiskanju betonskih elementov, vzdrževanju infrastrukture, avtonomnih ali polavtonomnih zemeljskih operacijah. Izpostavljeno je bilo, da robotika ne pomeni zgolj zamenjave fizičnega dela, temveč predvsem: ✔ večjo produktivnost ✔ večjo natančnost ✔ hitrejšo izvedbo projektov ✔ večjo varnost pri delu ✔ zmanjšanje fizičnih obremenitev delavcev ✔ učinkovitejšo rabo materialov ✔ bolj trajnostne gradbene procese
Po predstavljenih industrijskih podatkih lahko nekatere tehnologije že danes dosežejo večkratno povečanje produktivnosti pri specifičnih gradbenih operacijah. GRADIVO Z DOGODKA>>
Ena ključnih ugotovitev dogodka je bila, da tehnološka pripravljenost sama po sebi ni največja ovira. Največji izzivi so nezadostna digitalizacija projektnih podatkov, pomanjkanje BIM modelov in digitalnih dvojčkov, neenotnost gradbišč in procesov, težka integracija novih tehnologij v obstoječe delovne tokove, visoki investicijski stroški, omejen dostop malih in srednjih podjetij do financiranja, pomanjkanje standardizacije, regulatorna negotovost, pomanjkanje ustreznih kompetenc in novih profilov kadrov. Več govorcev je poudarilo, da robot ne more učinkovito delovati brez kakovostnih digitalnih vhodnih podatkov. Če gradbeni sektor ostaja v 2D projektiranju, robotika ne more zares zaživeti.
Dogodek je pokazal tudi globalni kontekst. Medtem ko Kitajska robotiko v gradbeništvu razvija z izjemno hitrostjo in sistemsko podporo, ZDA pospešeno financirajo gradbeno tehnologijo in avtomatizacijo. Evropski predstavniki so opozorili, da mora EU bistveno hitreje razviti lastne industrijske zmogljivosti, če želi ohraniti konkurenčnost, tehnološko suverenost in odpornost dobavnih verig. To je posebej pomembno tudi v luči strateških evropskih razprav o industrijski avtonomiji. Nova evropska AI strategija vključuje tudi gradbeni sektor Pomemben del dogodka je bila predstavitev nove evropske usmeritve Apply AI Strategy, kjer je gradbeništvo izrecno umeščeno med strateške industrijske sektorje za pospešeno uvajanje umetne inteligence.
Evropska komisija že pripravlja -European Robotics Catalyst -razvoj pospeševalnih programov za uvajanje AI-robotike, -testna in validacijska okolja (TEF), -podporo preko European Digital Innovation Hubs, -programe usposabljanja in razvoja kompetenc, -standardizacijo in interoperabilnost, -podporne investicijske mehanizme. To pomeni, da bo robotika v gradbeništvu v prihodnjih letih tudi pomembna tema evropskih financiranj in razvojnih spodbud.
EIB: financiranje inovacij v gradbeništvu Evropska investicijska banka (EIB) je predstavila tudi konkretne možnosti financiranja inovacij na področjih: -robotike in avtomatizacije, -AI in digitalnih rešitev, -modularne gradnje, -inovativnih gradbenih materialov, -energetsko učinkovitih tehnologij. To potrjuje, da se gradbeni sektor vse bolj obravnava kot strateški investicijski prostor za tehnološko modernizacijo.
Kaj to pomeni za Slovenijo? Za slovensko gradbeništvo so sporočila iz Bruslja zelo jasna. Panoga se tudi doma sooča z pomanjkanjem delovne sile, nizko produktivnostjo, zahtevami po hitrejši izvedbi investicij, zelenim prehodom, digitalizacijo, potrebo po večji odpornosti in tehnološki modernizaciji. Robotika zato ni več vprašanje oddaljene prihodnosti, ampak razvojna tema, ki bo vse bolj vplivala na konkurenčnost podjetij.
GZS ZGIGM pripravlja nadaljnje aktivnosti Na GZS ZGIGM to tematiko že aktivno spremljamo in povezujemo z evropskimi razvojnimi trendi. V drugi polovici leta 2026 pripravljamo strokovne dogodke in razprave na temo robotike, umetne inteligence, digitalizacije in avtomatizacije v gradbeništvu, kjer bomo slovenskim podjetjem predstavili aktualne evropske usmeritve, dobre prakse, tehnološke rešitve in razvojne priložnosti. Več informacij sledi kmalu.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.